Invalidom več pravic

Slovenija
, posodobljeno:

Invalidi - slepi in slabovidni, gluhi in naglušni ter gibalno ovirani - lahko prvič v slovenski zgodovini državo zaprosijo za sofinanciranje pripomočkov, potrebnih za bolj samostojno življenje in premoščanje komunikacijskih ovir. Nabor tehničnih pripomočkov je omejen, a vseeno hvalevreden prvi korak k večji enakosti in socialni vključenosti invalidov, poudarjajo v invalidskih združenjih.

Invalidi so lahko doslej nekatere pripomočke dobili prek zdravstvene zavarovalnice, vendar le najosnovnejše, kot so proteze udov, invalidski vozički, bela palica za slepe ali slušni  aparat za naglušne
Invalidi so lahko doslej nekatere pripomočke dobili prek zdravstvene zavarovalnice, vendar le najosnovnejše, kot so proteze udov, invalidski vozički, bela palica za slepe ali slušni aparat za naglušne Jonathon Gruenke

LJUBLJANA > Pravilnik, ki je začel veljati včeraj, gluhim in naglušnim odpira dostop do tehničnih pripomočkov, kot so elektronska varuška za gluhe starše dojenčkov, svetlobni hišni zvonec z alarmom, videofon, budilka, ki gluhega zbudi z močno svetlobo. Slepi in slabovidni so po novem upravičeni do državnega sofinanciranja za nakupu prilagojenih zapestnih ur, govorečega kalkulatorja, govorečih osebnih in kuhinjskih tehtnic ... Senzorno ovirani invalidi imajo tudi pravico do računalniških nadgradenj ter do nakupa osebnega ali tabličnega računalnika in mobilnega telefona.

Pomoč za več samostojnosti

Gibalno ovirani invalidi, ki so si morali doslej sami plačevati prilagoditve osebnih avtomobilov, pa lahko po novem kot vozniki ali kot sopotniki v avtomobilu zaprosijo za katero s seznama tehničnih nadgradenj za vozila. Država bo sofinancirala različne vrste enostavnih nadgradenj, kot je na primer ročno upravljanje zavore, plina in sklopke, nase pa bo vzela tudi glavnino stroškov zapletenih in predvsem dragih nadgradenj, kot je na primer vgradnja dvigala za vstop invalida v avto (7000 evrov) ali popolno elektronsko upravljanje vozila z upravljalno ročico (do 35.000 evrov).

“Gre za tehnične pripomočke, ki jih invalidi potrebujejo pri vsakdanjem vključevanju v družbo oziroma za premostitev komunikacijskih ovir ter varno in samostojno življenje,” pojasnjuje ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak. Ministrstvo bo nakup pripomočkov sofinanciralo v višini 85 odstotkov cene, socialno ogroženim pa jih bo plačalo v celoti. Upravičenci - po podatkih ministrstva jih je okoli 4000 - bodo lahko zaprosili za več pripomočkov hkrati.

Na ministrstvu računajo, da bodo v prvem letu izvajanja pravilnika za tehnične pripomočke namenili dva do tri milijone evrov, pozneje pa se bo ta znesek zmanjšal.

Oseba, ki potrebuje tehnični pripomoček, bo zanj vložila vlogo na upravni enoti, ta pa bo nato izdala odločbo in vrednotnico. Invalid bo nato vrednotnico unovčil pri katerem koli slovenskem prodajalcu izbranega tehničnega pripomočka.

Invalidi zadovoljni, a to je prvi korak

V Zvezi društev gluhih in naglušnih se veselijo uveljavitve novega pravilnika, saj so na seznamu pripomočkov takšni, ki so nujni za njihov vsakdan. Doslej je Zveza svojim članom pomagala pri nakupu tehničnih pripomočkov s sredstvi iz Fiha, vendar je bilo tega denarja absolutno premalo, poudarja predsednik Zveze Mladen Veršič. “Zdaj bo imelo vseh 926 gluhih oseb, ki uporabljajo znakovni jezik, pravico do pripomočkov in to je velik uspeh,” pravi.

Vseeno pa poudarja, da seznam ni rešil vsega, kot bi si gluhi in naglušni želeli. Moti jih predvsem to, da invalidi lahko izbirajo med osebnim računalnikom, tabličnim računalnikom ali mobilnim telefonom, čeprav bi potrebovali več naprav hkrati: “Gluhi potrebujejo računalnik doma, mobilni telefon pa, ko so zunaj, tako da ta želja ostaja in upamo, da se bo uresničila.”

Predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Tomaž Wraber pa v imenu slepih in slabovidnih pravi: “Zanesljivo je to napredek, saj smo slepi in slabovidni dobili pripomočke, nujne za naše kolikor toliko spodobno preživetje, še vedno pa je Slovenija do slepih in slabovidnih mačehovska.” Tudi če bi sešteli vse pripomočke, do katerih so po različnih zakonih upravičeni slepi in slabovidni, bi bil seznam zelo kratek. Pravice, ki jim pripadajo prek zdravstvene zavarovalnice, ne sežejo veliko dlje kot do bele palice in črnih očal. Pravici do pisalnega stroja ali breillove vrstice se celo izključujeta, slepi pa lahko ta tehnični pripomoček dobijo le enkrat v življenju.

Čeprav Wraber pravi, da so zaradi skopih pravic za slepe in slabovidne le povprečno zadovoljni, je pravilnik velik korak naprej, saj nakazuje, da želi iti država v korak z razvojem informacijsko-komunikacijske tehnologije, ki postaja za videče vedno bolj enostavna, za slepe in slabovidne pa vedno težje obvladljiva. Trend upravljanja gospodinjskih aparatov prek zaslonov na dotik, na primer, je za vsakdanje življenje slepih in slabovidnih velika ovira. Tudi zaradi takšnih stvari bo treba pravilnik o pripomočkih redno posodabljati in širiti.

JANA KREBELJ