Iskratel s tožbo od Darsa terja 18 milijonov evrov
Iskratel, ki je bil leta 2016 neuspešen na Darsovem razpisu za projekt elektronskega cestninjenja, od upravljalca avtocest zdaj s tožbo terja 17,7 milijona evrov. Glavni direktor Iskratela Željko Puljić je prepričan, da je Dars zlorabil postopek izbire izvajalca, z aneksi pa je posel po njegovih besedah danes bistveno drugačen od razpisanega.
LJUBLJANA > Iskratel je bil leta 2016 skupaj s slovaškim partnerjem SkyToll in ponudbo v vrednosti 110 milijonov evrov z DDV drugi najugodnejši ponudnik na razpisu za gradnjo sistema elektronskega cestninjenja za tovorna vozila. Dars je tedaj izbral konzorcij podjetij Telekom Slovenije in norveške družbe Q-Free, ki je oddal ponudbo v vrednosti 99,9 milijona evrov z DDV.
Glavni direktor Iskratela Željko Puljić je prepričan, da je bil postopek izbire s strani Darsa ter tudi državne revizijske komisije zlorabljen. "Bil je nedopustno spremenjen, nepravilno in nezakonito izveden ter je bistveno posegel v izhodiščni razpis," je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani poudaril Puljić.
V podjetju so 4. septembra proti Darsu vložili odškodninsko tožbo, s katero od Darsa zahtevajo skoraj 18 milijonov evrov za povračilo škode, ki jim je bila povzročena. Premislili bodo tudi o kazenskih ovadbah.
"Doslej je bilo podpisanih deset aneksov k osnovni pogodbi iz septembra 2016, od katerih jih je po naši oceni polovica nedopustnih in škodljivih. Po naših informacijah se pripravlja tudi 11. aneks," je dejal Puljić. V neizbranem ponudniku so izpostavili, da je Dars začel z uporabo elektronskega cestninjenja 1. aprila 2018, kar je 19 mesecev po podpisu pogodbe, razpisni rok je predvideval 12-mesečni rok.
"Če gremo še naprej: po naših informacijah Dars še do danes, 40 mesecev po podpisu pogodbe, ni v celoti prevzel sistema," je dodal. Menijo tudi, da je bil pri postopku oddaje naročila oškodovan proračun, zato bi bilo po Puljićevi oceni smiselno, da projekt pod drobnogled vzame računsko sodišče. Odvetnik Domen Neffat je ob tem pojasnil, da računsko sodišče posel že pregleduje.
Tudi Neffat je danes strnil nedopustno spreminjanje javnega naročila. "Iz vseh teh aneksov izhaja, da je vsebina posla, ki se še izvaja, v tolikšni meri spremenjena, da lahko ocenimo, da so ponudniki v fazi pred izborom ponudbe pravzaprav potegovali za neki drugi posel, ne tega, ki se zdaj izvaja," je dejal.
Večina aneksov po odvetnikovih besedah posega v bistveno vsebino posla "in pravzaprav ekonomsko ravnovesje posla spreminja v prid izvajalca". Aneksi so sicer sami po sebi po njegovih besedah dopustni, "ne pa tako bistvene spremembe". "Te se lahko naredijo samo s ponovnim razpisom," je dodal. Puljić je na grobo ocenil, da bo aneksi posel zaenkrat podražili za okoli pet milijonov.