Iz Hrvaške bo morda prihajal tudi azerbajdžanski plin

ZAGREB, LJUBLJANA > Hrvaška vlada in podjetje Plinacro sta napovedala sodelovanje v dve milijardi težkem mednarodnem projektu Transjadranskega plinovoda, po katerem naj bi zemeljski plin po 870 kilometrskih ceveh iz azerbajdžanskega črpališča Shah Deniz II v Kaspijskem jezeru prek Turčije, Grčije, Albanije, od tu pa pod morjem naprej pripotoval do južne Italije.

Čez Hrvaško do Slovenije

Del sistema naj bi se namreč iz Albanije prek Črne gore odcepil tudi navzgor proti severu v 545 kilometrski krak Jadransko-jonskega plinovoda s priključitvijo na hrvaško plinsko omrežje v Splitu.

Po poročanju hrvaškega Jutranjega lista bi tako Hrvaška oziroma njen glavni operater prenosnega plinovodnega sistema, Plinacro, prek omrežja z zmogljivostjo pet milijard kubičnih metrov plina na leto iz kaspijske regije dobavljal plin v srednjeevropske države prek Slovenije in Madžarske.

Hrvaška bi s tem postala tranzitna država za dobavo neruskega plina, si povečala ter utrdila svojo strateško pomembnost na stari celini in zagotovila velike finančne koristi. V prihodnosti naj bi bila namreč mogoča celo izgradnja plinovoda iz Istre do Italije.

Poleg tega naj bi Jadransko-jonski plinovod omogočal nov vir plina in s tem poenostavil oskrbo jugovzhodne Evrope z zemeljskim plinom, saj bi se lahko oskrboval tudi iz LNG terminala (Liquefied Natural Gas oziroma terminala za utekočinjeni plin) na otoku Krku.

Možnih je več plinskih povezav

“Povezovanje hrvaškega plinskega transportnega sistema s slovenskim oziroma potencialni transport plina iz Jadransko-jonskega plinovoda proti Sloveniji bo mogoč prek obstoječe mednarodne povezave Zabok-Rogatec ali pa prek ene izmed bodočih načrtovanih povezav v smeri Lučko-Zabok-Rogatec, smer Zlobin-Rupa-Kalce-Jelšane ali Umag-Koper,” je včeraj za naš časnik povedala Branka Belamarić iz službe za odnose z javnostmi družbe Plinacro.

Evropa ve, Slovenija pa ne

Tudi na seznamu 250 ključnih infrastrukturnih energetskih projektov skupnega interesa, ki ga je oktobra potrdila Evropska komisija, je predvidena LNG plinovodna povezava s Hrvaško (Omišalj-Zlobin-Rupa-Jelšane-Kalce), druga plinovodna povezava s Hrvaško (Bosiljevo-Karlovac-Lučko-Zabok-Rogatec) ter povezavo z Italijo (Gorica-Šempeter-Vodice) in z Madžarsko (Nagykanizsa-Tornyiszentmiklós-Lendava-Kidričevo).

Na ministrstvu za infrastrukturo in prostor, kjer včeraj niso uspeli odgovoriti na naša vprašanja, so pred dnevi zatrdili, da krak Jadransko-jonskega plinovoda do Slovenije ni predviden in da aktivnosti na to temo na ministrstvu ne vodijo.

Vse (plinske) poti vodijo čez Jelšane

Da so operater prenosnega sistema in sodelujejo v delovnih skupinah North-South Gas Interconnections in Central-Eastern and South-Eastern Europe ter Southern Gas Corridor, slednje pa zajema tudi območje Azerbajdžana, pa so povedali na Plinovodih.

“Jelšane so mogoča mejna točka za vstop oziroma povezavo s sosednjim hrvaškim prenosnim sistemom ne glede na to, kako se projekt imenuje in kakšen je njegov potek. Ta točka je tudi v okviru projektov skupnega interesa obravnavana kot pomembna povezovalna točka več projektov, med njimi tudi tistih, ki bi naj povezovali prenosni sistem v regiji s terminalom LNG na otoku Krku,” so ocenili v Plinovodih in dodali, da je vsaka nova energetska povezava dobrodošla zaradi večje zanesljivosti oskrbe.

V Plinovodih so sicer že lani pripravili študije variant, okoljsko poročilo in strokovne podlage za pripravo osnutka Državnega prostorskega načrta (DPN) za prenosni plinovod Kalce-Jelšane, po katerem bi Slovenijo prek Južnega toka s plinom oskrbovali Rusi (z Jadranskojonskim krakom pa bi bila zagotovljena neodvisnost od ruskega plina). Plinovodi so z DPN že lani seznanili prebivalce občin Pivka, Postojna in Ilirska Bistrica. Cevi plinovoda Kalce-Jelšane bodo v premeru merile en meter, z možnostjo povečanja na 1,2 metra. Največji delovni tlak plinovoda, pripadajočih instalacij in opreme pa bi se lahko povzpel do vključno 100 barov. LORI FERKO