Iz igre za drugi tir črtali več Kitajcev in Turkov
V tekmi za posel gradnje drugega tira so še štirje gradbeni konzorciji. Projektno podjetje 2TDK je v prvi fazi izbora sposobnost za gradnjo sicer priznala desetim izvajalcem, a je Kolektorju CPG in Gorenjski gradbeni družbi delno uspelo s svojima revizijskima zahtevkoma na državni revizijski komisiji. Ta je razveljavila odločitev 2TDK za šest ponudnikov, predvsem kitajskih in turških.
LJUBLJANA > Po odločitvi državne revizijske komisije, ki so jo na 2TDK prejeli danes in jo še preučujejo, so v igri tako za zdaj nesporno ostali Kolektor CPG z dvema turškima partnerjema, turški Cengiz, kitajski China Communications Construction Company ter avstrijski Strabag v sodelovanju z nemškim in turškim partnerjem.
“Zadovoljni smo z odločitvijo državne revizijske komisije, dobili smo najmanj štiri dobre glavne izvajalce. Po sklepu komisije moramo nekatere še pozvati k zamenjavi podizvajalcev, tako da si obetamo, da bomo na koncu v drugi fazi imeli več kot štiri ponudnike. Več kot bo ponudnikov, nižja bo cena,” je komentiral Dušan Zorko, generalni direktor 2TDK.
1,4 - 2,2 milijarde evrov bo izgubila slovenska logistika v 30 letih, če drugega tira ne bo do konca leta 2025
Covid ne bo višja sila pri izvedbi projekta
Projektno podjetje bo v drugi fazi razpisa ponudnike pozvalo k predložitvi cene. Član uprave 2TDK Marko Brezigar je ob tem poudaril, da bodo pri izboru izenačili ponudnike, ki bodo vstopili na naš trg. “Vsi gradbinci bodo morali spoštovati slovensko kolektivno pogodbo za gradbeništvo, več kot polovico materiala bodo morali nabavljati v EU. Poleg tega covid-19 ne bo več štel za višjo silo pri izvedbi projekta,” je napovedal.
Igor Masten, ekonomist“Potencialna izguba dodane vrednosti za slovensko logistiko, če pride do zamika pri izvedbi drugega tira, je 25-krat večja, kot bi bila neto korist v primeru večje vloge domačih gradbincev pri izvedbi projekta.”
Časovnica projekta po zagotovilih vodstva 2TDK še ni ogrožena, se pa že zelo mudi.
Brez tira vsako leto ob 145 milijonov dodane vrednosti
Prav spoštovanje postavljene časovnice izvedbe drugega tira je namreč ključno za prihodnost slovenske logistike, sta poudarila tudi ekonomista Igor Masten in Aleš Groznik z Ljubljanske ekonomske fakultete, ki sta za 2TDK pripravila analizo vpliva projekta drugi tir Divača-Koper na slovensko gospodarstvo.
Dušan Zorko, generalni direktor 2TDK“Po sklepu komisije moramo nekatere ponudnike še pozvati k zamenjavi podizvajalcev, tako da si obetamo, da bomo za drugo fazo imeli več kot štiri ponudnike.”
Že v primeru, če drugi tir ne bo zgrajen do leta 2026, bo zlahka prišlo do preusmeritve pretovora iz Luke Koper in Slovenije v pristanišči Trst in Reka, saj sosednji državi pospešeno gradita svoja železniška koridorja med Trstom ni Avstrijo ter Reko in Madžarsko. Slovenska logistika bi s tem po njunih izračunih izgubila med 1,4 in 2,2 milijarde evrov v naslednjih 30 letih. “Logistična panoga se na srednji in dolgi rok ne bo razvijala,” je opozoril Masten.
Celotno slovensko gospodarstvo pa bi ob najbolj črnem scenariju, da odseka ne bi zgradili, izgubilo od 1,96 do 3,07 milijarde evrov dodane vrednosti med letoma 2026 in 2055. To je 145 milijonov evrov ali tretjino odstotka bruto domačega proizvoda na leto.
Domači gradbinci - tveganje, da tira ne bo pravočasno
Ekonomista sta preverjala tudi učinke gradnje drugega tira na slovensko gradbeno panogo. Kljub temu, da je razpis za gradnjo drugega tira pred koncem, so še prisotne težnje po tem, da bi ga ponovili in ga razdelili na več manjših sklopov, da bi za posel laže konkurirali domači gradbinci.
Če bi slovenski gradbinci sodelovali kot podizvajalci glavnega tujega izvajalca, bi v času gradnje med letoma 2020 in 2025 to pomenilo 131,6 milijona evrov dodane vrednosti za slovensko gradbeno industrijo. Če pa bi projekt razdrobili in bi bili slovenski gradbinci vodilni partner, pa bi bila dodana vrednost 204,1 milijona evrov. “Neto korist slovenski gradbeni industriji bi v tem primeru znašala 72,5 milijona evrov,” je izpostavil Igor Masten. A ta korist bi bila veliko manjša od izgube za slovensko logistiko. “Potencialna izguba dodane vrednosti za slovensko logistiko, če pride do zamika pri izvedbi drugega tira, je torej približno 25-krat večja, kot bi bila neto korist v primeru večje vloge domačih gradbincev pri izvedbi projekta,” je poudaril Masten.