Iz parlamenta hitreje na trg dela

LJUBLJANA> Bivši poslanci, ki so funkcijo opravljali en mandat, bi po predlogu novele zakona o poslancih nadomestilo plače po novem prejemali le šest mesecev. Poslanci, ki se funkcijo opravljali dva mandata, bi bili do nadomestila upravičeni devet mesecev, tisti, ki imajo za seboj tri mandate, pa največ 12 mesecev. Vsem poslancem bi se nadomestilo znižalo za 20 odstotkov. Zdaj velja, da vsi 12 mesecev prejemajo nadomestilo v višini plače, ki so je bili deležni kot poslanci.

Kazen za kršitelje

“Seveda si parlamentarci ne krčimo pravic z navdušenjem,” je po včerajšnji vložitvi predloga novele zakona o poslancih v državnozborsko proceduro, povedal predsednik DZ Gregor Virant. Predlog novele zakona je še en varčevalni odgovor poslancev na krizne razmere v državi. V parlamentu že poteka varčevalna akcija, ki sega od znižanja limitov za porabo telefona in stroškov za izobraževanje poslancev do podražitve obrokov za nekaj stotinov v poslanski menzi. Poslanci so pristali tudi na osemodstotno znižanje svojih plač, je spomnil Virant.

O predlogu za znižanje nadomestil so se poenotile vse koalicijske stranke, tudi SDS, ki je sprva imela pomisleke, češ da so ukrepi premalo ostri. Kot je povedal vodja poslancev SDS Jožef Tanko, so zdaj predlog dopolnili z določbo, da do nadomestila plače ne bodo upravičeni tisti, ki imajo pri svoje bivšem delodajalcu pogodbo o mirovanju zaposlitve, niso pa uspeli s predlogom o prepovedi petinskega dela za poslance.

Predlog zakona določa tudi inšpekcijski nadzor in kazni za bivše poslance, ki bi izigravali pravila. Kršitelji bodo morali nadomestilo vrniti in plačati še tisoč evrov kazni.

Poseg za nazaj ustavno sporen?

Ker novelo podpirajo vse koalicijske stranke (SDS, DL, SLS, Desus in NSi), tako rekoč ni možnosti, da ne bi bila sprejeta, obstaja pa nevarnost, da bi po sprejetju romala v presojo na ustavno sodišče. Novela namreč posega tudi v že pridobljene pravice bivših poslance in ministrov. Čas njihovega prejemanja nadomestila bo skrčila z dosedanjih 12 na osem mesecev.

Virant se ustavne presoje zakona ne boji: “Poseg v pridobljene pravice sam po sebi ni protiustaven, ampak se od primera do primera ocenjuje, kakšna je teža tega posega in kako močni so razlogi zanj. Glede na to, da ne gre za drastičen poseg, sem prepričan, da ustavno sodišče ne bi šlo v razveljavitev.”

Prav retroaktivnost je glavni razlog, da se pod novelo kot sopredlagatelji niso podpisali v opozicijskih poslanskih skupinah PS in SD.

V PS menijo, da se Virant kljub opozorilom pravnikov “lahkotno poigrava” s poseganjem v pravice za nazaj, moti pa jih tudi to, da novela prinaša nekatere rešitve, ki niso vezane na nadomestila. Takšna naj bi bila denimo določba o mirovanju funkcije poslanca, če je ta imenovan za državnega sekretarja, kar v PS razumejo kot “politične ambicije vladajoče koalicije.”

Pravno čisto besedilo, ki ne bi moglo postati predmet ustavne presoje, bi si želeli tudi v SD. Sami bi drugače uredili tudi nekatera druga vprašanja, namesto znižanja nadomestila za 20 odstotkov bi na primer vse bivše poslance postavili v izhodiščni, 55. plačni razred, a to niso razlogi, zaradi katerih bi novelo zakona problematizirali, je pojasnila poslanka SD Majda Potrata. “Naša poslanska skupina ni naklonjena temu, da bi kakor koli širili razpravo in ne poznam namere, da bi mi vlagali kakšen amandma. Zakon bomo podprli, nismo ga pa sopodpisali,” nam je pojasnila.

JANA KREBELJ