Izbrisani ali prestavljeni

LJUBLJANA > Razprava o dopolnilih k predlogu zakona o izbrisanih (splošna razprava je bila opravljena v prvem krogu) se je začela dokaj burno. Šlo je za vprašanje, ali naj v dokumentu ostaneta izraza izbris oziroma izbrisani.

SDS: Izbris se ni zgodil, šlo je le za “prestavitev”

Dopolnilo v zvezi s tem je SDS vložila zato, ker je oznaka, da je šlo za izbris, žaljiva za slovenski narod in za vse tiste, ki so si uredili status, je pojasnil poslanec Vinko Gorenak. Izbris v klasičnem smislu izbrisa se namreč ni zgodil, ampak je šlo le za prestavitev iz registra stalnega prebivalstva v evidenco tujcev, je poudaril.

Tako meni tudi njegov strankarski kolega Branko Grims, ki ne razume tistih, ki želijo z “napačnim poimenovanjem mazati ugled države v tujini.”

Če bi ljudem, ki so bili odpeljani v taborišče, rekli, da so izseljenci, bi protestirali, pa meni Majda Potrata (SD). Zato je po njenem mnenju izbris iz registra stalnega prebivalstva edina ustrezna poimenovalna zveza. Poudarila je še, da so škodo državi naredili tisti, ki so kljub odločbam ustavnega sodišča ovirali postopek priznanja krivice, ki je bila storjena.

Notranji minister Gregor Virant je ocenil, da se je vrteti okoli poimenovanja tega, kaj se je zgodilo leta 1992, nesmiselno in nekoliko prepozno, saj o izbrisu govorijo tako sodbe ustavnega sodišča kot sodba Evropskega sodišča za človekove pravice.

SDS bi odškodnine prepolovila

SDS je z dopolniloma predlagala, da bi se odškodnina s predlaganih 50 evrov za vsak mesec izbrisa znižala na 25 evrov in da bi lahko najvišja dosojena odškodnina v sodnem postopku znašala le 2,5-kratnik (in ne trikratnik) odškodnine iz upravnega postopka.

V stranki namreč menijo, da so odškodnine, ki so predvidene, previsoke, in bodo močno udarile po državnem proračunu. Minister Gregor Virant pa je prepričan, da so odškodnine primerne. Eno od dopolnil SDS se je nanašalo na to, da bi se odškodnina izplačala od takrat, ko je izbrisani vložil prošnjo za ureditev statusa in ne od izbrisa, kot to predvideva predlog zakona. Matej Tonin (NSi) se je s tem strinjal, češ da bi sicer nagradili tiste, ki so odlašali z ureditvijo statusa. Minister Gregor Virant pa mu je pojasnil, da zadeva drugače, kot je predvidena zdaj, ni rešljiva.

Sporne ugodnosti

Največ dopolnil v drugi obravnavi zakona je bilo vloženih na člena zakona, ki določata nekatere druge ugodnosti, do katerih bodo upravičeni izbrisani (pravica do plačila obveznega zdravstvenega zavarovanja, prednostna obravnava v programih socialnega varstva, državna štipendija in podobno).

V SDS so predlagali črtanje večine omenjenih ugodnosti. V DL in Desusu so za to, da izbrisani ne bi bili ena od prednostnih kategorij za pridobitev neprofitnega stanovanja, medtem ko se v PS in SD z dopolnilom zavzemali prav za slednje. V SLS pa so opozorili, da bodo s tem v neenakopraven položaj spravili ostale prebivalce.

Razprava se je vrtela tudi okoli takšnih vprašanj kot so, kdo je kriv za problem z izbrisanimi, kdo vse je upravičen do odškodnin in podobno.

Več poslancev je menilo, da brskanje po zgodovini izbrisa ne vodi nikamor in da je pomembno le to, da se krivice čim prej popravijo. Virant je poslancem zagotovil, da bodo do odškodnin upravičeni le tisti, ki so izkazali interes, da si uredijo status. Lahko se zgodi, da zgodba ne bo zaključena niti po tretjem branju v DZ. Vinko Gorenak je že napovedal, da če bo zakon sprejet v predlagani obliki, “bo verjetno treba razmisliti o tem, kaj bo še mogoče storiti po sprejemu zakona.”

STA, DK