Izčrpane, poškodovane, hospitalizirane in tudi ustrahovane
Stavka zaposlenih v zdravstvu, zdravstveni negi in socialnem varstvu je predvsem posledica prebremenjenosti medicinskih sester. Že obsežna raziskava pred izbruhom epidemije covida je razkrila, da so medicinske sestre zaradi delovnih obremenitev pogosteje v bolniškem staležu, prav tako so pogosteje hospitalizirane kot povprečni prebivalec.
SLOVENIJA > Epidemija je razmere še poslabšala, samo na primarni in sekundarni ravni zdravstvenega sistema primanjkuje vsaj 2300 medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov.
Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa ljubljanskega Univerzitetnega kliničnega centra je leta 2018 objavil rezultate obsežne študije o zahtevnosti, obremenjenosti in škodljivih vplivih pri delu medicinskih sester, babic in bolničarjev v zdravstvenem in socialnem varstvu. V njej je sodelovalo več kot 26.000 medicinskih sester, ki so kadarkoli med leti 1991 in 2015 opravljale to zaposlitev. To je bila sicer prva študija obremenjenosti medicinskih sester v Sloveniji.
Medicinske sestre pri nas zaradi obremenitev na delovnem mestu ne umirajo prej kot splošna populacija, a so za 20 odstotkov pogosteje kot splošna populacija bolniško odsotne. To je po ugotovitvah študije predvsem posledica poškodb in nosečnosti, ki je zaradi delovnih obremenitev lahko visoko rizična. Veliko poškodb je posledica padcev, spotikov in zdrsov na delovnem mestu, zato bi morale medicinske sestre sodelovati že pri sami gradnji zdravstvenih objektov, svetujejo izvajalci študije.
Tudi talke nasilnih svojcev bolnikov
Medicinske sestre so v primerjavi s splošno populacijo tudi bolj pogosto hospitalizirane, na delovnem mestu pa poleg fizičnih deležne tudi psihičnih obremenitev. “Ena od psihičnih obremenitev je tudi nasilje na delovnem mestu, čemur je namenjene premalo pozornosti. Nasilje na delovnem mestu ni samo nasilje med delavci ali pacientom, ki se spravi nad medicinsko sestro, ampak tudi nasilje svojcev pacientov. O tem se bojimo govoriti, zdi se nam, da je nasilje na delovnem mestu pri zdravstvenih delavcih nekaj, kar pride zraven k njihovemu poklicu. A o tem je treba spregovoriti in zahtevati varovanje lastnega zdravja,” je ob predstavitvi študije poudarila predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa Metoda Dodič Fikfak.
Epidemija je razmere še poslabšala
”Vse, kar piše v študiji je res, prav zato je ena izmed stavkovnih zahtev tudi sprejetje kadrovskih standardov in normativov,” je poudarila predsednica zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije Monika Ažman. Prihod epidemije novega koronavirusa je zadeve še poslabšal. “Samo na bolnišničnih oddelkih glede na potrebe primanjkuje 20 odstotkov delavcev v zdravstveni negi, torej približno 1200 medicinskih sester, ter dodatnih 1100 na primarni ravni,” je še dodala predsednica zbornice.
Po oceni zbornice bi tako slovenski zdravstveni sistem potreboval še vsaj 2000 medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, da bi lahko primerno poskrbeli za bolnike. “Sedaj smo se znašli v posebni paradigmi neizvedene zdravstvene nege. Ne izvedemo vsega, če je pacientov preveč in kadra pa premalo,” je še poudarila Ažmanova. Po njenih besedah je nujna optimizacija administrativnega dela, ki mora biti nujno povezan z vzpostavitvijo digitalnega procesa, del katerega bodo morali biti tudi elektronski kartoni pacientov, ki trenutno obstajajo le v papirni obliki.