Izguba v bolnišnicah lani skoraj trikrat višja kot prej
Izguba v javnih zdravstvenih zavodih že leta ni bila tolikšna kot ob koncu lanskega leta - v bolnišnicah je, v primerjavi z letom poprej, narasla za 139 odstotkov, v zdravstvenih domovih pa za kar 222 odstotkov. 41,8 milijona evrov izgube so pridelale bolnišnice, po podatkih Združenja zdravstvenih zavodov pa znaša skupna izguba v vseh javnih zdravstvenih zavodih 47 milijonov evrov.
LJUBLJANA, PRIMORSKA > Med izgubarji sta poleg obeh primorskih regionalnih še bolnišnici Valdoltra in Idrija. Ker so razmere vse slabše, denarja pa je vse manj, bi lahko kmalu posledice občutili bolniki, saj država zamuja s sistemskimi ukrepi.
Med primorskimi ZD so le trije poslovali pozitivno (ZD Izola, ZD Sežana in ZD Nova Gorica - osnovno zdravstvo), preostalih sedem (na spisku je tudi novogoriška dejavnost ZD zobozdravstvo) pa se sooča z izgubo. Ta znaša v ZD Idrija 99.000 evrov, v ZD Ilirska Bistrica 74.000 evrov, v ZD Koper 193.000 evrov, v ZD Nova Gorica - zobozdravstvo 131.000 evrov, v ZD Piran 73.000 evrov in v ZD Tolmin 27.000 evrov. Izmed 58 zdravstvenih domov po Sloveniji jih je 27 poslovalo s pozitivno ničlo, 31 pa je pridelalo izgubo. Celotna izguba v osnovnem zdravstvu znaša 4,1 milijona evrov.
Zdravstveno ministrstvo ugotavlja, da je tolikšna izguba zlasti posledica znižanja cen zdravstvenih storitev (diktira jih Zavod za zdravstveno zavarovanje - ZZZS, ki je plačnik opravljenih storitev) in posledica poplačila plačnih nesorazmerij v javnem sektorju. Ne pove pa, kaj bo storilo, da bi izgubo vsaj omililo.
Potop v izgubo
Izmed 27 bolnišnic jih je lansko leto z izgubo končalo 17, druge so na pozitivni ničli, nekaj izjem ima dobiček. Izgubo je beležilo 31 zdravstvenih domov, 27 jih je na pozitivni ničli. Izguba pesti še glavnino inštituta za varovanje zdravja (zdaj nacionalnega inštituta za javno zdravje), večino regionalnih zavodov za zdravstveno varstvo in preostale ustanove (tudi Slovenijo Transplant).
Ministrstvo je v izračun zajelo le zavode, katerih ustanovitelj je država, združenje zdravstvenih zavodov (ZZZ) pa vse javne zavode (ustanoviteljice zdravstvenih domov so občine). 41,8 milijona evrov izgube imajo bolnišnice (gre v povprečju za 3,22 odstotka celotnih prihodkov), skupna izguba vseh javnih zavodov znaša 47 milijonov evrov. “Indeks rasti izgube je v primerjavi z letom 2012 za bolnišnice 239, za zdravstvene domove celo 322,” izpostavlja direktor združenja Metod Mezek. “To kriči po sistemskih ukrepih države oziroma vlade. Bivšemu ministru Tomažu Gantarju zaradi nasprotovanja v koaliciji ni uspelo spraviti v življenje prvotnega interventnega zakona, ki bi enakomerno z dajatvami obremenil vse, ki delajo in bi zdravstvu zagotovil sveži denar. Ministrici Alenki Trop Skaza sem predstavil pereče probleme. Ukrepe bo, upam, predstavila 21. marca na naši skupščini.”
Primorska v rdečem
22,5 milijona evrov lanske izgube javnih zdravstvenih zavodov gre pripisati odpravi plačnih nesorazmerij. ZZZS kot financer zdravstvene dejavnosti za to ni zagotovil niti centa.
Izgubo bi po Mezkovi oceni lahko kmalu občutili bolniki, vsaj pri oskrbi z zdravili in medicinskim materialom, saj dobavitelji ne bodo več čakali na poplačilo zdaj neplačanih računov. “Nepokrita izguba v bolnišnicah se vleče že leta, zdaj je je skupaj že sto milijonov evrov,” dodaja Mezek. “Ta in novonastala je breme, ki ga bolnišnice same ne morejo odpraviti, saj prejemajo iz leta v leto manj denarja. Nevarno postane, ko nastajajo motnje pri dobavi vsega, kar potrebujejo za delo, zdravljenje in oskrbo bolnikov. Zdravstvo je treba konsolidirati. Zaradi zdravstva so v tujini že padale vlade ...”
Izguba pesti tudi primorske bolnišnice. Leta 2012 je izolska bolnišnica (SBI) pridelala 1,9 milijona evrov izgube, ob koncu lanskega leta ta znaša dobrega 2,3 milijona evrov. Šempetrska bolnišnica je leto 2012 sklenila z dobrim milijonom evrov izgube, lanska znaša nekaj manj kot 1,8 milijona evrov. Ortopedska bolnišnica Valdoltra je predlani imela dobrih 147.000 evrov izgube, lani slabega 1,4 milijona evrov.
Izola: v nevarnosti je izplačilo plač
Cene zdravstvenih storitev določa ZZZS. Gre za delo, ki obsega zdravljenje in preglede bolnikov v ambulantah, za laboratorijske preiskave, porod, operacije vseh vrst, slikanja z rentgenom, za vse vrste preiskav s CT, magnetno resonanco, ultrazvokom ..., za vse obstaja cenik ZZZS. Za vsako storitev dobijo bolnišnica, zdravstveni dom in zasebnik - koncesionar izplačan opredeljeni znesek. Iz leta v leto se cene tega dela (storitev) nižajo. Lani je ZZZS vse cene znižal za tri odstotke, od leta 2009 so (tako navaja SBI) nižje za 22 odstotkov.
“Manj odmerjenega denarja zvišuje stroške poslovanja, to je jasno,” pravi direktor SBI Jani Dernič. “Če ne bomo imeli kmalu realnega obsega denarja, ne bomo več mogli izplačevati plač, poznalo se bo še na drugih področjih dejavnosti. 20. marca pričakujemo ministrico, upam, da bo predstavila načrt sistemskih ukrepov.”
Dernič poudarja, da mora zdravstveno politiko voditi ministrstvo, ne ZZZS. Ta mora postati zdravstvena zavarovalnica, ne javni zavod, ki rešuje samega sebe. “ZZZS nam ne plačuje opravljenega dela - takih storitev je bilo lani 953. Bolnike moramo zdraviti, ZZZS pa mora opravljeno delo plačati; ne glede na svoje (ne)ažurne evidence. Lani se je izkazalo, da ZZZS za 127 pri nas zdravljenih bolnikov nima evidenc, njihovega zdravljenja nam ni priznal. Takih nesmislov je še več - od 678 opravljenih porodov, denimo, nam jih je priznal 677 …”
V bolnišnici Valdoltra Nada Zajec, pomočnica direktorja za poslovno upravno področje pravi, da so vzroki za izgubo zlasti znižanje cen storitev (prejeli so približno 1,5 milijona manj denarja kot leto poprej za približno enak obseg dela), pa poplačilo plačnih nesorazmerij (to znaša 563.000 evrov) in poračun regresa (112.000 evrov).
Direktor šempetrske bolnišnice Darko Žiberna pa se na naše klice ni odzval.
Udarec tudi psihiatriji
47 milijonov evrov znaša skupna izguba vseh slovenskih javnih zdravstvenih zavodov: 17 bolnišnic in 31 zdravstvenih domov.
Na ministrstvu priznavajo, da je ogromna izguba zdravstvenih zavodov posledica novih, dodatnih varčevalnih ukrepov v sistemu obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki imajo cilj zagotavljati uravnoteženo poslovanje ZZZS. Ta je lani cene zdravstvenih storitev znižal za še dodatne tri odstotke, hkrati je znižal še več drugih postavk za vrednotenje dela v zavodih.
Tudi zato je med izgubarji zdaj še psihiatrična dejavnost, kjer ni ne operacij ne drugih medicinskih posegov. Zato so tudi v idrijski psihiatrični bolnišnici pridelali dobrih 300.000 evrov izgube. Ministrstvo navaja, da gre v psihiatriji za posledico poenotenja cen za to dejavnost, cene pa so se znižale za kar 7,5 odstotka.
Košarica je postala kovček
Izjemi sta na Primorskem postojnska bolnišnica za ženske bolezni in porodništvo z dobrih 261.000 evri dobička (približno toliko dobička je imela tudi predlani), in sežanska bolnišnica z nekaj več kot 113.000 evri dobička (predlani je imela dobrih 93.000 evrov izgube). Manjši, specializirani bolnišnici, sta prisiljeni varčevati na vseh koncih, kar že botruje tudi izgorelosti zaposlenih. “Če ne bi varčevali, bi nas ukinili,” pravi direktor postojnske ustanove Aleksander Merlo.
Vsi sogovorniki omenjajo že neštetokrat izpostavljeno košarico pravic, ki je potrebna kleščenja. Merlo poudarja: “Ta košarica je prerasla že v kovček. Stroka in nato politika morata oceniti, kaj si še lahko privoščimo in kaj izločiti. Ena takšnih pravic je število brezplačnih oploditev z biomedicinsko pomočjo do 43. leta starosti ženske, ki je s štirih poskusov poskočilo na šest. Pravic brez trdne strokovne utemeljitve je na vseh področjih zdravstva še veliko.”JASNA ARKO