Izmerjeno zaupanje v delo vlade med epidemijo najnižje doslej
Zaprti lokali so bili ena od omejitev, ki jih je javnost v času koronaukrepov najtežje sprejemala. To potrjujejo tudi številke - dobra tretjina vprašanih v raziskavi Valicona je ponovno odprtje pričakala z bolj ali manj izrazitim veseljem. Po drugi strani je slaba četrtina do odprtja zadržana. Zaupanje v vladno delo med epidemijo pa je najnižje doslej.
SLOVENIJA > Evforije zaradi odprtih gostinskih lokalov torej ni, ugotavljajo Valiconovi analitiki, čeprav je v primerjavi s podatki izpred enega leta, ko so se ukrepi prav tako začeli rahljati, negativnih občutkov ob odpiranju lokalov precej manj.
Močna podpora pravici do protesta
Zato pa se je v primerjavi z obdobjem pred enim letom korenito spremenila slika, ko gre za vprašanje, kako primerni so množični protesti kot oblika izražanja svojega mnenja. Če je lani to kot povsem primerno početje videlo 32 odstotkov vprašanih, danes tako meni 43 odstotkov. Razmerje se do neke mere preslika na drugi strani vrednostne lestvice; lani je proteste imelo za neprimerne 21 odstotkov vprašanih, letos pa je takšnih 15 odstotkov.
Zaupanja v ravnanje vlade v času epidemije je precej manj kot pred enim letom. Rekordno malo, če smo natančni. 79 odstotkov vprašanih delu vlade ne zaupa.
Kritični do vladnega upravljanja z epidemijo
Ko gre za odnos do strogosti vladnih ukrepov, je že od lanskega poletja v malone stalnem vzponu delež tistih, ki jih ocenjujejo za prestroge, v upadanju pa delež vprašanih, ki bi si želeli strožjih ukrepov. Slika je, če povzamemo, ravno obrnjena od obdobja pred enim letom. Približno toliko vprašanih, kot je lani menilo, da so ukrepi premalo strogi, zdaj meni, da so ukrepi prestrogi, in obratno.
Tudi zaupanja v ravnanje vlade v času epidemije je precej manj kot pred enim letom. Rekordno malo, če smo natančni, 79 odstotkov anketirancev vladi ne zaupa pri delu na področju omejevanja širjenja virusa, skupna stopnja zaupanja pa je najnižja od avgusta. Vse to se odraža v osebnem počutju ljudi - kar 71 odstotkov vprašanih situacijo dojema negativno, kar je daleč največji delež od začetka merjenja marca lani.
Za primerjavo, negativno je situacijo ob začetku merjenja dojemalo 44 odstotkov vprašanih.
In namera cepljenja?
V razmeroma stalnem upadu je delež tistih, ki izražajo namero cepiti se. Novembra je pritrdilno na to vprašanje odgovarjalo 44 odstotkov, danes pa takšno namero izraža 33 odstotkov vprašanih. Hkrati je razumljivo, da je v stalnem porastu delež pritrdilnih odgovorov na vprašanje “ali ste že bili cepljeni”. Po zadnjih Valiconovih podatkih je takšnih 23 odstotkov.
Na reprezentativnem vzorcu 523 uporabnikov slovenskega spleta v starosti med 18 in 75 let je bila Valiconova raziskava izpeljana v obdobju med 30. aprilom in 2. majem letos.