Izteka se rok za vložitev kandidatur za evropske volitve: parlamentarne stranke bodo v prednosti
Politične stranke in liste, ki se nameravajo 9. junija potegovati za sedeže v Evropskem parlamentu, imajo še do petka čas za vložitev kandidatnih list. Jutri bo stekla tudi uradna volilna kampanja. Za nagovarjanje volivcev bodo politični akterji imeli mesec dni časa, vse do 7. junija opolnoči, ko bo nastopil volilni molk.
Stranke in liste morajo kandidatne liste na Državno volilno komisijo (DVK) predložiti do petka, 10. maja, do polnoči. Politična stranka lahko vloži listo kandidatov, če je podprta s podpisi najmanj štirih poslancev državnega zbora ali najmanj tisoč volilci. Stranke lahko vlagajo tudi skupne liste, pri čemer potrebujejo podpise najmanj šestih poslancev ali 1500 volivcev. Listo kandidatov lahko vložijo tudi volilci s 3000 podpisi.
V volilni boj ducat kandidatnih list
Kandidatno listo so že vložile NSi, Vesna, SLS, SD, Gibanje Svoboda, SDS, Levica ter zunajparlamentarna Resni.ca. Na končno število list, ki se bodo potegovale za mesta na evropskem političnem parketu, bo sicer treba še počakati. Sodeč po številu strank, ki so odprle posebne transakcijske račune za financiranje volilne kampanje, se namerava v volilni boj podati 12 kandidatnih list.
Višina sredstev, ki jih smejo organizatorji porabiti za volilno kampanjo, je omejena in ne sme preseči 0,40 evra na posameznega volilnega upravičenca v državi. To pomeni, da bi lahko posamezna lista za kampanjo namenila do nekaj manj kot 680.000 evrov.
Ob že omenjenih še zunajparlamentarni Pirati, s skupno kandidatno listo DeSUS in Dobra država, stranka Nič od tega ter Zeleni Slovenije, ki so po razhodu z največjo vladno stranko Gibanje Svoboda medse zvabili aktualnega evropskega poslanca Klemna Grošlja in tudi Aleksandra Merla, nesojenega nosilca liste Svobode.
Po vložitvi kandidatnih list veljavnost teh preveri še DVK. V primeru, da bi ugotovila formalne pomanjkljivosti, bodo predlagatelji imeli tri dni časa, da jih odpravijo. Odločbo o potrditvi oziroma zavrnitvi liste bo DVK izdala do 19. maja. Ob tem pa je po smrti novinarke in publicistke Mance Košir, sicer kandidatke Vesne na evropskih volitvah, za zdaj še nejasna usoda te kandidatne liste. Veljavnost liste je sicer DVK že potrdila, o nadaljnjih zakonodajnih možnostih pa bodo razpravljali predvidoma na jutrišnji seji.
Stranke po večini napovedujejo uporabo vseh razpoložljivih komunikacijskih kanalov, ob tradicionalnih, vključno z mediji, tudi uporabo sodobnih komunikacijskih orodij. Stavijo tudi na delo na terenu in osebni stik z volilci.
Najpozneje do 24. maja bo DVK sestavila seznam potrjenih list kandidatov, pri čemer bo vrstni red določila z žrebom.
Od jutri tudi uradno volilna kampanja
Mesec dni pred volitvami, torej v četrtek, pa bo stekla tudi uradna volilna kampanja. Za prepričevanje volilcev bodo imele stranke in liste čas do 7. junija opolnoči, ko bo nastopil volilni molk. Za volilno kampanjo štejejo vse politične oglaševalske vsebine in druge oblike politične propagande, katerih namen je vplivati na odločanje volilk in volilcev. To so zlasti plakatiranje, propaganda v medijih, elektronskih publikacijah in z uporabo telekomunikacijskih storitev, plakatiranje in javni shodi, kot tudi oglaševanje na družbenih omrežjih.
Stranke po večini napovedujejo uporabo vseh razpoložljivih komunikacijskih kanalov, ob tradicionalnih vključno z mediji tako napovedujejo tudi uporabo sodobnih komunikacijskih orodij. Stavijo tudi na delo na terenu in osebni stik z volilci.
Za financiranje volilne kampanje imajo stranke in liste več možnosti. Medtem ko pravne osebe kampanje ne smejo financirati, pa lahko prejemajo donacije fizičnih oseb, a največ v višini desetih povprečnih bruto mesečnih plač. Stranke pa lahko sredstva za financiranje kampanje na posebni transakcijski račun prenesejo tudi s svojih rednih transakcijskih računov.
Organizator kampanje mora vsa finančna sredstva, ki jih sam nameni ali dobi za kampanjo, zbrati na posebnem računu, ki so jih morali odpreti najkasneje do 24. aprila. Višina sredstev, ki jih smejo organizatorji porabiti za volilno kampanjo, je omejena in ne sme preseči 0,40 evra na posameznega volilnega upravičenca v državi. To pomeni, da bi lahko posamezna lista za kampanjo namenila do nekaj manj kot 680.000 evrov.
A sodeč po dosedanjih napovedih, se stranke in liste takšnemu znesku po večini ne bodo približale. Sicer so stranke z informacijami o zneskih, ki jih bodo namenile za prepričevanje volivcev, še skope. Obenem napovedujejo, da ne bodo presegale zakonsko dovoljenih sredstev. Bodo pa parlamentarne stranke v kampanjo vstopile z znatnejšimi sredstvi kot neparlamentarne.
Tudi kampanja pred referendumskim trojčkom
Hkrati s kampanjo pred evropskimi volitvami bo stekla tudi referendumska kampanja, medtem ko so volilna opravila stekla v ponedeljek. Državni zbor je namreč konec aprila sprejel tri odloke o razpisu posvetovalnih referendumov, s katerimi je kot datum njihove izvedbe prav tako določil 9. junij. Ob izbiri predstavnikov Slovenije v Bruslju za naslednjih pet let se bodo tako volilci sočasno lahko izrekali tudi o ureditvi pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, rabi konoplje in uvedbi preferenčnega glasu na državnozborskih volitvah.
Ob tem sicer še ostaja v zraku vprašanje, ali se bodo volilci 9. junija tudi res izrekali o vseh treh referendumskih vprašanjih. Opozicijski SDS in NSi sta namreč vložili zahtevi za ustavno presojo odlokov o posvetovalnih referendumih glede pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in rabe konoplje s predlogom za prednostno obravnavo in začasno zadržanje odlokov do končne odločitve. Slednje pa bi lahko vplivalo tudi na datum izvedbe referendumov.
