Izvozniki pozivajo k omilitvi pogojev za pomoč delodajalcem
Izvoznikom se zdijo pogoji za uveljavitev pomoči iz prvega paketa interventne zakonodaje prestrogi. Pomoč se bo dodeljevala na podlagi padca prihodkov v letošnjem prvem polletju, a pri izvozno usmerjenih podjetij bo padec opaziti z zamikom, verjetno v drugi polovici leta. Vlado zato pozivajo k spremembam zakona.
LJUBLJANA > Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije novega koronavirusa in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, ki je v veljavi od 11. aprila, ponuja pomoč delodajalcem, ki jim bodo prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20 odstotkov glede na enako obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 ne bodo dosegli več kot 50-odstotne rasti prihodkov glede na enako obdobje lani.
Za izvoznike je ta kriterij zelo oster, so danes sporočili iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Pomeni namreč več kot pet tednov popolnega izpada prihodkov, kar pa se v delujočih podjetjih redko zgodi.
Trendi v prodaji v prvem četrtletju še pozitivni
Po oceni GZS do pomoči, ki jo omenjeni zakon ponuja v obliki povračila nadomestila plač delavcem na čakanju na delo, ne bo upravičenih več kot 80 odstotkov največjih slovenskih izvoznikov.
Kot so povzeli, so bili trendi v prodaji v prvem četrtletju v poprečju še pozitivni, v marsikaterem podjetju prihodki tudi v času zaprtja ali zmanjšanega obratovanja proizvodnje še nastajajo, tudi s prodajo izdelkov dokončane proizvodnje. Padec prodaje se bo pri teh podjetjih zamaknil v prihodnje mesece in v drugo polovico leta, so opozorili.
Na predsednika vlade Janeza Janšo so zato danes naslovili poziv, naj se omenjeni kriterij omili. Do pomoči naj bodo upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo prihodki v prvem polletju letos upadli za več kot 10 odstotkov glede na isto obdobje leta 2019, nato pa v drugem polletju ne narasli za več kot 40 odstotkov.
Takšna rešitev je usklajena tudi z ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo, so dodali na GZS.
Poziv je podpisalo 44 največjih izvoznikov
Poziv je podpisalo 44 največjih slovenskih izvoznikov. Med njimi so Adient Slovenj Gradec, Arcont Gornja Radgona, BSH Hišni aparati Nazarje, Cablex, Danfoss Trata, Domel, Eti Izlake, Fotona, GKN Driveline Slovenija, Grammer Automotive Slovenija, Helios TBLUS, ITW Appliance Components, Iskraemeco, Juteks, KLS Ljubno, Knauf Insulation, Plastika Skaza, Poclain Hydraulics, Riko, SIJ, TAB, TBP in številni drugi.
“S predlagano spremembo bo vlada omogočila neposredno pomoč tudi najpomembnejšemu delu izvoznega gospodarstva, da prebrodi krizo in potegne državo v obdobje nove gospodarske rasti. Brez uspešnega izvoznega gospodarstva si ponovnega zagona in okrevanja Slovenije ne predstavljamo. Zato vlado pozivamo, da sprejme predlagano spremembo,” je v sporočilu za javnost zapisal generalni direktor družbe Eti Izlake Tomaž Berginc.
Slovenski izvozniki so v letu 2019 izvozili za 40,5 milijard evrov blaga in storitev, kar predstavlja skoraj 85 odstotkov slovenskega BDP. Od tega je bilo 78 odstotkov izvoza usmerjenega na trg EU.