Janša: EU bi lahko z zamrznjenimi ruskimi sredstvi poplačala škodo zaradi sankcij

PARIZ > Na vprašanje, kakšni so interesi Slovenije v razpravi o kompenzaciji škode, nastale v članicah ob uvajanju sankcij proti Rusiji, je premier odgovoril, da si, ko gre za slovenska podjetja, ministrstvo za gospodarstvo že nekaj časa prizadeva za rešitve in je v stalnem stiku s prizadetimi podjetji.

Janša o rasti cen hrane: Morda ne bo desetih vrst rogljičkov na mizi, a lačni ne bomo
EU je s skupno kmetijsko politiko zagotovila več kot 80-odstotno evropsko prehransko samozadostnost in tudi Slovenija se je v zadnjem času zelo potrudila v tej smeri, tako da mogoče ne bo desetih vrst rogljičkov na mizi, a lačni ne bomo, je premier Janez Janša poudaril ob prihodu na neformalni vrh EU v Versaillesu v odziv na rastoče cene hrane. Rast cen hrane je po Janševih besedah delno posledica vojne, delno pa rasti cen energentov, ki se je dogajala že pred rusko agresijo na Ukrajino. Pri tem je treba vedeti, da je EU s skupno kmetijsko politiko po zadnjih podatkih zagotovila več kot 80-odstotno evropsko samozadostnost, kar pomeni, da mogoče lahko česa zmanjka, a lačni ne bomo, je dejal premier. Tudi Slovenija se je po njegovih navedbah v zadnjem času zelo potrudila v tej smeri in ima v blagovnih rezervah zaloge za te turbulentne čase. "Mogoče ne bo ravno desetih vrst rogljičkov na mizi, vendar ne bomo lačni," je zatrdil. Je pa rast cen hrane po njegovih besedah opozorilo, da ne bo vedno sijalo sonce, da je treba kmetijstvu nameniti ustrezno pozornost ter da je treba računati tudi na čase, ko ni mogoče uvažati in ko je tisto, kar se pridela doma, tudi tisto, kar je na razpolago.

Ko gre za evropsko raven in grožnje iz Rusije, pa se po Janševih besedah oblikuje zamisel, da se na ravni Evrope vzpostavi sklad, kamor bi se stekal denar, ki je zdaj zamrznjen na računih ruskih oligarhov ali državnih institucij, ter da bi se enostavno s tem poplačala škoda.

Premier je ob tem obžaloval, da se to dogaja, a obenem izpostavil, da "se mora tisti, ki je začel to agresijo, zavedati, da ima vsaka palica dva konca".

Na vprašanje, ali obstajajo ocene dosedanje škode v Sloveniji, je premier odgovoril, da v nasprotju s tem, kar je precej razširjeno v slovenski javnosti, Rusija ni strateški gospodarski partner Slovenije ter da je vsaj 20 manjših držav, s katerimi ima večjo blagovno menjavo.

Je pa izguba vsakega trga nepotrebna, je še izpostavil premier in ob tem izrazil upanje, da bo ruski narod, ki je skozi svojo zgodovino veliko prispeval k evropski civilizaciji, zmogel toliko moči, da bo na svoje čelo izvolil voditelje, ki ne bodo ogrožali drugih.