Janša in Šircelj: Denarja v proračunu dovolj

LJUBLJANA > Janez Janša je na dopoldanski novinarski konferenci, na kateri so predstavili smernice za prvi zakonski sveženj ukrepov za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu zaradi negativnih učinkov epidemije novega koronavirusa, povedal, da posebnega rebalansa letošnjega proračuna za krizne potrebe ne pripravljajo.

Sproti se po njegovih besedah na evropski ravni določa poseben okvir zunaj obstoječih fiskalnih pravil in javnofinančnih omejitev. Ta okvir se bo po njegovih besedah še širil, tako na ravni denarne politike ECB kot na ravni instrumentov EU oziroma evrskega območja.

Šircelj: Viri za financiranje ukrepov so zagotovljeni

"Skrbi o tem, da ne bi bilo dovolj tekočih sredstev za pokrivanje potreb, trenutno ni," je dejal predsednik vlade.

Za to, da bo denar zagotovljen, skrbi ministrstvo za finance. Andrej Šircelj je spomnil, da so finančni učinki danes predstavljenih ukrepov za proračun po oceni strokovne skupine pod vodstvom Mateja Lahovnika okoli dve milijardi evrov. Na finančnem ministrstvu medtem stalno preračunavajo finančne učinke. Ti bodo znani, ko bodo zakoni pripravljeni, torej do četrtka zvečer.

"Viri za financiranje teh ukrepov obstajajo in so zagotovljeni, realni ter zanesljivi," je zagotovil Šircelj.

Izhajajo tako iz evropskih skladov - pri čemer je minister ocenil, da bi bila lahko Slovenija na podlagi orodja, ki naj bi ga evroskupina oblikovala na podlagi mehanizma za stabilnost evra ESM, deležna 1,1 milijarde evrov, v okviru odločitve sveta ECB za močno povečanje odkupov obveznic pa 2,5 milijarde evrov - in domačih skladov.

Poroštva za posojila prebivalstvu in podjetjem

Država bo po ministrovih napovedih odobrila poroštva preko SID banke in posebnih skladov za to, da bodo poslovne banke pomagale prebivalstvu in podjetjem pri kreditih in odplačilih posojil. Eden ukrepov je tudi, da bodo Družbi za upravljanje terjatev bank omogočili, da bo lahko odkupovala slabe terjatve.

Preusmerili bodo tudi sredstva iz kohezijskih skladov na področja, kjer je denar najbolj potreben.

Slovenija je po Šircljevih navedbah tudi v dogovarjanju z Mednarodnim denarnim skladom za orodje, ki bi omogočilo dodatna poroštva, kot tudi s Svetovno banko.

Proračun se po njegovih besedah sproti prilagaja zahtevam gospodarstva in prebivalstva. "Na prvem mestu je zdravje ljudi in to, da gospodarstvo ne zamre oziroma da čim bolj deluje," je poudaril.

“Finančni sistem je stabilen”

Glede zadolževanja je Šircelj povedal, da ima država obseg zadolževanja določen na letni ravni in v okviru tega obsega se bo tudi zadolžila. Sprejeti program financiranja proračuna za letošnje leto sicer določa, da se bo država v tekočem letu za financiranje državnega proračuna lahko zadolžila v skupni višini 1,58 milijarde evrov.

Zadolževanje je glede na še vedno razmeroma dobre pogoje na trgu državnega dolga možno in se dejansko na nek način tudi splača, je ocenil minister. Pretekle dražje zadolžitve namreč država zamenjuje z novimi, cenejšimi in tudi drugače bolj ugodnimi.

"Zaradi teh ukrepov se na finančnem področju ne bo zgodilo nič nenavadnega, nič izjemnega, finančni sistem je stabilen," je zagotovil Šircelj, ki mu je žal, da so nekateri samostojni podjetniki in podjetja v zadnjih dneh prenehali s poslovanjem, ker niso verjeli, da bo država zanje poskrbela.