Janša, Merklova in Costa o prednostnih nalogah predsedovanja Svetu EU
Predsedniki vlad Slovenije, Nemčije in Portugalske, Janez Janša, Angela Merkel in Antonio Costa so se danes strinjali, da morajo Evropska unija in njene članice poiskati rešitve za socialno razsežnost krize pandemije covida-19. Pred julijem, ko Nemčija prevzame predsedovanje Svetu EU, so potrdili tudi prednostne naloge predsedovanja.
LJUBLJANA > Na današnji videokonferenci so voditelji poudarili, da je treba iz krize potegniti prave nauke in Evropo pripraviti na prihodnost. Znova so potrdili svojo zavezo graditvi močnejše, bolj trajnostno naravnane, konkurenčnejše in tesneje povezane Evrope po pandemiji, so sporočili iz kabineta predsednika vlade.
Tri države so določile skupna vprašanja in prednostne naloge, ki jih želijo obravnavati v obdobju predsedovanja Svetu EU. Prva bo julija začela predsedovanje Nemčija, v okviru tria bo januarja sledila Portugalska, čez eno leto julija pa Slovenija.
Skupni program so države prilagodile pandemiji covida-19 in v njem poudarile cilj tria, da si bodo skupaj prizadevale za hitro gospodarsko in socialno okrevanje ter tako krepile odpornost Evrope.
Janez Janša, Angela Merkel in Antonio Costa so se strinjali, da mora EU skupaj s članicami najti rešitve za čas po koronavirusni krizi in za okrevanje evropskega gospodarstva. Prednostno morajo obravnavati zeleno in digitalno preoblikovanje, okrepiti strateško avtonomijo Evropske unije in njene zmogljivosti spopadanja s krizami, kot so pandemija in kibernetski napadi.
Potrdili so še, da bosta med skupnimi prednostnimi nalogami njihovega tria predsedstev tudi reševanje podnebnih sprememb in spodbujanje digitalizacije v Evropski uniji s ciljem okrepiti digitalno suverenost.
Za krepitev vloge Evrope v svetu so trije voditelji vlad znova potrdili svoj skupni cilj izboljšati sposobnost Evropske unije, da oblikuje svetovno politiko ter tako podpre na pravilih temelječ večstranski svetovni red in poglobi svoje sodelovanje s ključnimi partnerji.
Poudarili so potrebo po skupnem delovanju v odnosih Evropske unije s Kitajsko in Indijo, v prihodnost usmerjeni agendi odnosov med EU in Afriko ter nadaljevanju sodelovanja z našimi čezatlantskimi partnerji. Poudarili so tudi pomen procesa širitve na Zahodni Balkan.
Predsedniki vlad se zaradi pandemije niso sestali v živo v Berlinu, kot je bilo prvotno načrtovano, ampak so srečanje opravili virtualno.