Bodo res naredili korak naprej
“Če voditelji ne bomo uspeli, nam prihodnje generacije ne bodo oprostile,” je ob začetku podnebne konference v Glasgowu dejal Boris Johnson, premier države gostiteljice. Tudi večina drugih voditeljev je z odločno podporo ohranitvi globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija do konca stoletja poskušala dati moč pogajalcem, ki bodo v tem tednu iskali poti, kako to doseči.
GLASGOW > “Znanost je jasna, da se časovno okno, ki ga imamo na voljo, da ohranimo cilj 1,5 živ in preprečimo najhujše posledice podnebnih sprememb, hitro zapira,” je ob začetku dvotedenske podnebne konference COP 26 v Glasgowu dejal predsednik COP (pogodbenih partneric) Alok Sharma. Gostujoči premier Boris Johnson pa je poudaril, da mora konferenca v Glasgowu pomeniti začetek konca globalnega segrevanja.
Odločna podpora 1,5 stopinje Celzija
Velika Britanija, v preteklosti eden največjih virov emisij toplogrednih plinov na prebivalca, je prišla v Glasgow z res ambicioznimi nacionalnimi cilji, zato bo kot ena od vodilnih pogajalk imela za pogajanja dobro podlago. Tako kot Johnson je tudi večina ostalih, na čelu z generalnim sekretarjem Združenih narodov Antoniom Guterresom, pozvala tehnične pogajalce, ki bodo v sredo začeli z usklajevanjem posameznih področij, naj storijo vse, da se svet do konca stoletja ne bo segrel več kot za 1,5 stopinje Celzija.
Odločilno vlogo pri pogajanjih in sklepih konference bo imela tudi skupina 20 najrazvitejših držav G20, katere voditelji so se tik pred Glasgowom zedinili, da mora biti cilj konference ohraniti segrevanje pod 1,5 stopinje Celzija, nekoliko manj enotni pa so bili pri hitrosti doseganja posameznih ciljev. Kot je že pred začetkom konference poudarila glavna pogajalka Slovenije Tina Kobilšek, bo za izid konference zelo pomembno prav to, kako uspešna bo EU pri prepričevanju držav G20, da se zavežejo k hitremu ukrepanju.
Zmanjšati izpuste, pomagati prizadetim
EU prihaja v Glasgow z dokaj smelimi cilji - doseč podnebno nevtralnost do leta 2050 in z zelo pomembnim kratkoročnim ciljem - zmanjšati izpuste toplogrednih plinov do leta 2030 za 55 odstotkov. Okoljevarstvene organizacije sicer opozarjajo, da bi morali zastaviti zmanjšanje izpustov do leta 2030 za 65 odstotkov, a kljub temu je prav sveženj Pripravljeni na 55 do 2030 eden ambicioznejših načrtov razvitih držav. In prav dokaj smeli lastni načrti naj bi tudi okrepili pogajalsko moč EU pri prepričevanju ostalih razvitih držav.
Poleg zmanjševanja izpustov pa bodo pogajalci v Glasgowu poskušali doseči napredek tudi na področju prilagajanja na posledice podnebnih sprememb, saj slednjih kljub ukrepom ni več moč ustaviti. Posledice pa bodo najbolj čutile revne države, zlasti otoške, zato se bodo morale razvite države dogovoriti, kako bodo izpolnile obljubo, da jim bodo vsako leto pomagale s sto milijoni dolarjev. Predlani tega dogovora niso izpolnile. V zadnjem času sta EU in tudi ZDA nekoliko pospešili zbiranje pomoči za najbolj prizadete države, vendar se zaostanek že pozna.
Med manjšimi, a ne nepomembnimi cilji, je tudi ohranjanje in izboljševanje stanja oceanov in kopnega, tudi v luči ponorov toplogrednih plinov. Slovenski premier Janez Janša bo v ta namen v Glasgowu oznanil pristop Slovenije k izjavi o gozdovih in rabi zemljišč, ki je namenjena kolektivnemu doseganju ciljev o ohranjanju gozdov na globalni ravni. Janša, ki se je danes skupaj s 120 voditelji držav udeležil začetka konference, je potrdil nujnost ohranitve segrevanja na 1,5 stopinje Celzija, zaveznike za dosego tega cilja pa iskal tudi v dvostranskih pogovorih z voditelji Indije, Indonezije, Koreje, Gruzije in nekaterih evropskih držav.
Ta teden bodo delo na konferenci prevzeli eksperti za posamezna področja, prihodnji teden bodo politično težo pogajanjem dali okoljski ministri. Ves čas pa na udeležence pritiskajo številni podnebni aktivisti, ki od udeležencev zahtevajo dve preprosti, a bistveni stvari: manj besed in več dejanj.