Janša: V javnem sektorju preveč zaposlenih, v gospodarstvu pa premalo
Premier Janez Janša je po prvih stotih dneh vlade kot enega ključnih razvojnih problemov Slovenije izpostavil rast števila zaposlenih v javnem sektorju. Po njegovem je država pomemben del človeškega potenciala razporedila neracionalno, posledice pa vidi v pomanjkanju delavcev v gospodarstvu, naraščanju stroškov plač in vse več birokracije. Napovedal je “mehko prestrukturiranje” in decentralizacijo.
Premier Janez Janša je izpostavil, da se je število javnih uslužbencev od osamosvojitve povečalo za več kot polovico.
Foto: Daniel Novakovic/sta“Zato, da se država normalno razvija, je treba logično, produktivno razporejati resurse in ljudje smo pač tukaj glavni,” je po včerajšnji seji vlade na Brdu pri Kranju dejal njen predsednik Janez Janša. Prvih sto dni vlade je označil za zelo intenzivne; nekatere revizije po ministrstvih še niso končane, po njegovih besedah pa se že kaže, da se dejansko stanje ponekod razlikuje od primopredajnih zapisnikov.
Rast števila zaposlenih
v javnem sektorju
V ospredje je postavil število zaposlenih v javnem sektorju, ki naj bi se od osamosvojitve povečalo s približno 125.000 na 196.000. Prav v tem vidi enega od odgovorov, zakaj Slovenija po blaginji ni postala druga Švica. Do leta 2008 je država po njegovih besedah hitro dohitevala evropsko povprečje po kupni moči, nato pa je napredek zastal.
Janša ocenjuje, da v gospodarstvu danes manjka okoli 150.000 ljudi na različnih delovnih mestih. Približno toliko naj bi bilo tudi izdanih delovnih dovoljenj za tujce. Ob tem je opozoril na dodatne socialne izdatke, povezane z združevanjem družin, in dejal, da imamo ob rekordno nizki brezposelnosti “eksponentno rast sredstev za socialo”.
Opozoril je tudi na širjenje administracije in predpisov. Po njegovih navedbah se je število nacionalnih predpisov od osamosvojitve podeseterilo, sistem pa je postal “nepregledno birokratsko močvirje”. Več zaposlenih, je prepričan premier, ne pomeni nujno, da bodo storitve za državljane boljše.
Vse manj učencev
na enega učitelja
Povečanja so bila po premierjevem mnenju ponekod upravičena, denimo pri vzpostavljanju obrambnega sistema, deloma tudi v zdravstvu, izobraževanju in socialnem varstvu zaradi demografskih sprememb. Kritičen pa je bil do civilnega dela državne uprave.
Posebej je izpostavil osnovne šole. Od leta 2002 naj bi se število učencev povečalo za sedem odstotkov, število učiteljev pa za 42 odstotkov, razmerje pa naj bi se znižalo s 13 na 9,6 učenca na učitelja. Ob tem je spomnil na slabše rezultate slovenskih 15-letnikov v raziskavi PISA 2025 in pripomnil, da so bili dosežki v času z manj učitelji in več učenci boljši.
Plačna masa
največji glavobol
Največji glavobol pri pripravi proračuna je po Janševih besedah povzročila rast mase plač v javnem sektorju, še zlasti po plačni reformi prejšnje vlade Roberta Goloba. Ob tem je poudaril, da problem ni nujno v previsokih plačah: številni, ki resno delajo, po njegovi oceni niso dovolj plačani, ker sistem financira tudi tiste, ki “bolj ustvarjajo birokratske ovire”.
Kot bolj spodbuden je predstavil gospodarski položaj. Ukrepi iz koalicijske pogodbe naj bi po njegovih napovedih omogočili eno najvišjih gospodarskih rasti v EU in s tem prostor za “mehko prestrukturiranje” zaposlenosti. Omenil je zmanjšanje števila ministrstev in decentralizacijo. Prehod naj bi olajšalo tudi pomanjkanje delavcev: po njegovem je normalno, da ljudje odidejo tja, kjer so dejanske potrebe in kjer lahko tudi več zaslužijo. • nr