Janša: Vlada še ni sprejela dokončne odločitve o soglasju k vpisu na fakultete
Vlada na današnji seji še ni sprejela dokončne odločitve o soglasju k vpisu na visokošolske zavode v naslednjem študijskem letu, je pa opravila obsežno razpravo, je po seji povedal premier Janez Janša. Ta se bo sicer popoldne na to temo na Brdu pri Kranju sestal s predstavniki visokega šolstva in gospodarstva.
LJUBLJANA > Kot je povedal Janez Janša, vlada danes razprave o predlogu soglasja k vpisnim mestom na fakultete in samostojne visokošolske zavode, ki ga je obravnavala po rednem postopku, ni končala, ker želijo prej na Brdu pri Kranju slišati mnenja predstavnikov šolstva in gospodarstva. “Smo pa to tematiko zelo podrobno dodatno osvetlili,” je dejal na novinarski konferenci po seji vlade.
Popoldanska razprava, ki bo javna, bo po njegovih besedah pokazala, “kje smo, kje so prednosti slovenskega šolstva, kaj slabosti, kje je urgentno treba zagotoviti dodatna vpisna mesta glede na položaj, ki ga imamo, pa tudi glede na izkušnje, ki smo jih pridobili, ko smo imeli bistveno večje težave v spopadu s koronavirusom na področju zdravstva, socialne nege in skrbi za starejše”.
Počivalšek: Vprašanje vpisnih mest v visokošolske programe je strateško
Za ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška je vprašanje vpisnih mest v visokošolske programe strateško vprašanje, ki terja vso pozornost. Zato se mu zdi prav, da si je vlada za odločitev o soglasju vzela še en teden in tako opozorila na pomen tega vprašanja. “Verjamem, da bomo danes v razpravi prišli še kakšen korak naprej,” je dejal.
“Podatki kažejo, da gospodarstvo podpira večji vpis na naravoslovne programe. V sklopu tega je treba povečati interes mladih, predvsem žensk, za te programe, upoštevati je treba zmogljivosti posameznih fakultet in zagotoviti zadostno število akademskega kadra na posameznem programu,” je dejal.
Deficitarni poklici: zidarji, vozniki težkih tovornjakov, prodajalci ...
V gospodarstvu se po njegovih besedah kažejo potrebe predvsem po povečanem vpisu za inženirje, IT-strokovnjake, strokovnjake naravoslovnih znanosti in zdravnike. Vse smeri izobraževanja morajo imeti tudi večji del vsebin s področja digitalnih veščin, “kajti brez tega ne bo prehoda v nove gospodarske smeri”.
Še vedno po Počivalškovih besedah tudi ugotavljajo, da imamo deficit poklicev, kot so zidarji, vozniki težkih tovornjakov, prodajalci, vojaki ter delavci v predelovalnih dejavnostih in v gostinstvu. “Zato pričakujem, da bodo tej temi več pozornosti namenili tudi predstavniki univerz, skupaj s predstavniki gospodarstva. Temu je namenjen sestanek danes zvečer,” je dejal.