Janša za transparentno reševanje NLB

LJUBLJANA> Stanje je bistveno boljše v bankah, ki imajo zasebne lastnike, zato Janez Janša meni, da mora država znižati svoj delež na najmanj četrtino. V naslednjih korakih, ko se bilance očistijo, mora država poiskati strateške partnerje in svoj delež v bankah znižati na najmanj četrtino, je po zaprti točki izredne seje v DZ, kjer so se poslanci seznanili s stanjem v slovenskem bančnem sistemu, povedal premier.

Janša je izpostavil, da je od treh stvari odvisno, kako bo lahko Slovenija reševala problem v bančnem sektorju in težave v javnih financah. Najpomembnejša kratkoročna odločitev, ki bo na tej seji in ki bo vplivala na to, ali bomo ta problem lahko ta problem reševali sami v celoti, je glasovanje o fiskalnem pravilu, pravi Janša, ki je izrazil veselje, da je guverner Banke Slovenije Marko Kranjec danes odločno podprl vpis pravila v ustavo.

Tri leta prepozno

Gre za korak, od katerega je odvisno tudi to, ali bodo lahko slovenske komercialne banke po realni ceni refinancirale svoje obveznosti in dobivale svež kapital v tujini, pravi Janša, ki kot dolgoročno pomemben ukrep izpostavlja sprejem paketa zakonov za rast.

“Z njimi, če bodo sprejeti, Slovenija odpravlja na stotine različnih birokratskih ovir, ki zavirajo rast tudi tam, kjer je kapital in so vse ostale možnosti. Takšnega paketa slovenski parlament še nikoli ni sprejemal. Z njim se mudi, gre za važne zakone, ni pa ključen problem, ali bo nekaj minut več ali manj razprave. Če bi bili v normalnih časih bi bilo to zaželeno, ker pa je ta seja na to temo sklicana tri leta prepozno, pa tega časa in luksuza ni,” je izpostavil premier.

Prepričan je, da je od sprejema zakona o Slovenskem državnem holdingu odvisno, ali bo Slovenija dobila v roke instrument, preko katerega bo lahko čistila bilance državnih bank, ne da bi neposredno bremenila davkoplačevalce, ali ne.

“Vlada je tu zato, da ščiti interes davkoplačevalcev in skupen interes je, da to sanacijo naredimo, tako da ne bo v celoti bremenila žepov državljanov, da se to naredi transparentno, in na način, da bo možno ugotavljanje odgovornosti in da se to naredi čim prej ter tako, da bodo banke lahko čim prej kreditirale tisti del slovenskega gospodarstva, ki je še sposoben najemati kredite,” je prepričan premier.

Prikrito reševanje bank?

Ob tem dodaja, da to ni edini interes. Janša pravi, da je na drugi strani interes tistih, ki želijo, da se problem v slovenskem bančnem sektorju rešuje prikrito, znotraj bank samih, da imajo nad tem roko tisti, ki so te probleme tudi povzročili, in da se ne ugotavlja odgovornosti. Koga točno ima v mislih, Janša ni želel povedati, je pa dejal, “naj se o tem vpraša tiste, ki so proti”.

Citiral je guvernerja, ki da je dejal, da so problem trendi v bančnem sistemu. Vse banke so likvidne, vloge varčevalcev so varne, vendar je struktura v bančnem sektorju takšna, da zahteva takojšnje ukrepanje in da so pomembni meseci, meni Janša.

V javnosti so se pojavljali očitki, da je bila večina slabih kreditov danih prav v času Janševe prejšnje vlade, in sicer v obdobju 2004 - 2008.

Janša zahteva imena

“Ta iluzija je bila v veliki meri s podatki, ki smo jih danes slišali, razbita. Slovenske banke so v tem mandatu poslovale pozitivno, torej so dobivale nazaj odplačilo vseh kreditov, ki so jih takrat dajale. Druga slika pa je v zadnjih letih. Banka je gospodarski subjekt in iz bilanc se lahko ugotovi, kdaj je poslovala dobro in kdaj slabo,” je poudaril Janša.

Nujni pogoj, da davkoplačevalci sploh pristanejo na kakršno koli ponovno sanacijo državnih bank, je po Janševem mnenju to, da se ugotavlja odgovornost za vsak posamičen kredit. Ne glede na to, ali je bil podeljen Zvonu, Grepu, Energoplanu, Savi, Istrabenzu ali komurkoli drugemu.

“Tu je sedaj bitka, kjer so močni lobiji, ki si prizadevajo, da se to ohrani znotraj bančnega sistema, kjer bodo tisti, ki so te probleme povzročili, odločali, kako in kaj se sanira, ne da se ugotavlja odgovornost,” je opozoril.

Tuja pomoč ni poceni

Eksterno reševanje tega problema, s prenosom slabih terjatev ob ugotavljanju individualne odgovornosti, je po Janševih besedah torej predpogoj za to, da slovenske davkoplačevalce prosijo za toleranco pri tem koraku.

“Problem so trendi, kar pomeni, da če ukrepamo takoj, lahko ta problem rešimo sami, brez tuje pomoči, ki ni poceni. Če bomo pridelali zamude, tudi en mesec je pri tem zelo pomemben, te možnosti ne bo več,” je še izpostavil Janša.

Poslanec SLS Mihael Prevc je že med sejo pojasnil, da na zaprtem delu seje niso izvedeli nič novega. Je pa dejal, da pri ustanavljanju Slovenskega državnega holdinga nikakor ne gre za razprodajo bank, temveč za reševanje slabega stanja v bankah in pot k temu, da bodo banke spet lahko kreditirale gospodarstvo. Izpostavil je, da mora za stanje v bančnem sistemu svojo odgovornost prevzeti tudi Banka Slovenije.

Veber: padec reform za Slovenijo hud udarec

Da se je danes na zaprti seji potrdilo, da je bil padec reform v Sloveniji hud udarec, pa je pojasnil Janko Veber (SD) in dodal, da bi bilo bolje, da omenjena točka ne bi bila zaprta za javnost.

Ob tem je izpostavil, da je bilo v mandatu 2004 - 2008 usodno za stabilnost bančnega sistema dejstvo, da so se zniževali davki, ki so razbremenjevali kapital, kar je vodilo k najemanju še več kreditov, to pa se sedaj odraža tudi v bančnem sistemu.

Za obstrukcijo seje se v SD za razliko od Pozitivne Slovenije niso odločili, ker želijo izkoristiti čas, da povedo, zakaj je posamezen zakon slab in da gre pri vseh zakonih za odpiranje vrat korupciji in klientelizmu, je še pojasnil Veber.

STA