Janševo poročilo o tranzitu orožja iz leta 1993 je na spletu
Novinar Matjaž Frangež, avtor knjig o orožarskih poslih po osamosvojitvi Slovenije, je na svoji spletni strani objavil poročilo o tranzitu orožja, ki ga je septembra 1993 pripravil tedanji minister za obrambo Janez Janša.
LJUBLJANA> Frangež opozarja, da vsebina poročila ne odgovori na nobeno od vprašanj, ki že več ko desetletje terjajo odgovore. Vlada pa je v četrtek medijem vseeno zavrnila vpogled v te dokumente.
Matjaž Frangež objavo poročila utemeljuje z odločbo informacijske pooblaščenke, da je zadeva javno dostopna, vendar pa odločbe informacijske pooblaščenke o tem ni želel posredovati. Vlada je namreč ravno v četrtek sklenila, da vpogled v omenjeno poročilo ni javen. Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar pa se še ni odzvala.
V poročilu o trgovini z orožjem od 15. maja 1990 do 1. septembra 1993, ki ga je zahteval takratni premier Janez Drnovšek, je ministrstvo za obrambo natančno popisalo, kako je bil organiziran nakup orožja za Slovenijo, njegova prodaja Hrvaški, kdo je dal pooblastila in kako so bila urejena plačila. Poročilo med drugim navaja, da je bilo za potrebe Teritorialne obrambe (TO) kupljenih več tisoč avtomatskih pušk, streliva zanje, minometov, raket in drugega orožja, pri čemer podaja tudi natančno specifikacijo nakupov in njihove vrednosti.
Poročilo ne odgovori na bistvena vprašanja
Frangež opozarja, da vsebina poročila ne odgovori na nobeno od vprašanj, ki že več ko desetletje terjajo odgovore. Kot bistveno pomanjkljivost poročila izpostavlja to, da ni nikjer jasno navedeno, kdo so bili prodajalci, kdo kupci, niti kolikšen je bil obseg poslovanja, prav tako ni nikjer v poročilu omenjeno gotovinsko poslovanje.
Pavšalne navedbe
Iz poročila po njegovih navedbah niti ne izvemo, kje je Slovenija kupovala orožje, strelivo in drugo opremo ne pred osamosvojitvijo ne po njej. Zapisane so le pavšalne navedbe, opozarja novinar. Prav tako opozarja, da iz poročila ne izvemo, koliko orožja, streliva in druge vojaške opreme sta v druge tedanje jugoslovanske republike pred osamosvojitvijo posredovala sekretariata za notranje zadeve in ljudsko obrambo, ali je bilo to storjeno neodplačno ali odplačno ter kakšne so bile cene. V poročilu navedene cene niso skladne s cenami, ki jih je Hrvatu Marinku Kljakoviću Gašpiću določil tedanji direktor vojaške obveščevalne službe Andrej Lovšin, še navaja.
STA