Januar, pa kot bi bili marca
Tokratna zima je zelena in nenavadno topla. Živali in rastline jo utegnejo zamenjati za zgodnjo pomlad, saj sta rožmarin in jasmin z rumenimi cvetovi (jasminum nudum) že zacvetela. Koprski kmetijski svetovalci, ki delajo pod okriljem Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica, menijo, da še ni razlogov za preplah. Zaskrbljeni pa so v Obalnem čebelarskem društvu Koper, kjer svarijo, da se utegnejo zredčiti številne čebelje družine in nekatere celo propasti.
PRIMORSKA > Predsednik omenjenega društva Darko Kozlovič pravi, da na določenih legah vso zimo cveti regrat, mandlji, marelice in češnje pa v zadnjem času brstijo.
Po temperaturah je odstopalo obdobje med 20. oktobrom in 20. novembrom. Proti koncu oktobra je povprečna temperatura presegla dolgoletno povprečje (1971-2000) za 5 do 8 stopinj. Nadpovprečno toplo je bilo tudi od konca decembra, ko so bile temperature za 7 do 8 stopinj višje od dolgoletnega povprečja, v začetku januarja pa za 5 do 7 stopinj. Ob določenih dnevih je temperatura presegla dolgoletno povprečje celo za 12 stopinj. Po 21. decembru v Ljubljani še ni bilo pod lediščem.
“Čebele, ki bi morale v čebelnjakih mirovati vsaj 90 dni, silijo v naravo. Ker jih zunaj začne zebsti, otrpnejo in se ne vrnejo domov. Ker ne mirujejo, porabijo tudi več hrane. Lahko se zgodi, da jim je bo zmanjkalo,” je nazoren.
Samo ne mraza v marcu
Po njegovih besedah visoke temperature botrujejo dodatni težavi: matice valijo jajčeca, zalege pa nima kdo greti in hraniti, ker v čebelnjakih ni več čebel. “Propasti utegnejo celotne čebelje družine. Kdo bo šel na prve spomladanske paše?” se sprašuje. Najbolj pa se boji, da bi zima svoje zobe pokazala marca.
Mraza v marcu si ne želijo niti kmetovalci, ki tedaj pripravljajo paradižnik in druge sadike za sajenje. Specialistka za zelenjadarstvo Jana Bolčič bi jim v primeru črnega scenarija priporočila zaščito s folijo in drugimi prekrivkami.
Zdaj pa zelenjadarji pobirajo zelje in radič, iz rastlinjakov tudi koromač, rdečo mesečno redkvico, blitvo in cikorijo ter opažajo kvečjemu več gnilih plodov in listja - zaradi izdatne vlage. Na obdelovalnih površinah je videti tudi več škodljivcev, v rastlinjakih predvsem ščitkarja. Večjih težav pa zelena zima ne prinaša.
Kozlovič svetuje, naj čebelarji čebeljim gnezdom dodajo rezervne medene satove, ob toplejših večerih pa naj jim naredijo močno sladkorno raztopino. Če se odločijo za čebeljo pogačo, naj jim v panje obvezno dodajo vodo.
“Morebitne nenadne temperaturne spremembe bi bile šok za oljke. Decembra leta 1996 je bilo sprva 15 stopinj Celzija, za božič pa se je v samo nekaj urah ohladilo na - 8 stopinj in oljke, ki so imele v sebi veliko vode, so popokale,” opozarja specialist za varstvo rastlin Matjaž Jančar. Toda za razliko od zime pred 17 leti vremenoslovci do 25. januarja ne napovedujejo večjih sprememb. Tudi po tem datumu naj bi prišlo le do zmernih ohladitev.
Raj za ptice
Ker je več zelenja, je več žuželk in gosenic, vendar Jančar pravi, da je obenem več tudi hrane za ptice. Sinice, ki jim že vrsto let polni ptičje krmilnice, so se jim v zadnjem tednu ognile v velikem loku. “Kajti v naravi je pravo obilje hrane.”
MIRJANA CERIN