Jašovič bi za NLB 400 milijonov evrov

LJUBLJANA Kot potencialne partnerje pri dokapitalizaciji Božo Jašovič omenja EBRD, IFC, KBC in državo.

Ocena Ebe namreč po Jašovičevih besedah glede na izgubo v drugem delu lanskega leta ne ustreza več realnim potrebam po novem denarju, da bi banka izpolnila obe zahtevi nadzornikov.

Morda celo 400 milijonov evrov premalo

Banka Slovenije namreč zahteva, da doseže količnik temeljnega kapitala (Tier 1) devet odstotkov, zahteva v usklajeni evropski dokapitalizaciji pa je do 30. junija doseči prav tako devetodstotni količnik najbolj kakovostnega temeljnega kapitala (Core Tier 1).

400 milijonov evrov pomeni, da je banka s kapitalom tik nad zahtevano mejo, pravi prvi mož NLB. Glede na ocene poslovanja za letos, bi lahko z njo še absorbirali nekaj izgube. Če pa bi bila ta višja od pričakovanj, pa niti 400 milijonov evrov ne bi zadostovalo.

Jašovič računa na sodelovanje med partnerji

Jašovič ocenjuje, da interes pri mednarodnih ustanovah in drugem največjem lastniku, belgijski KBC, še vedno obstaja. Zaveda pa se, da je v tako kratkem času nekaj mesecev moč ta projekt izpeljati le s tistimi partnerji, ki banko poznajo. Med temi je poleg obeh največjih lastnikov, države in KBC, omenil Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD) in Mednarodno finančno korporacijo (IFC) iz skupine Svetovne banke.

Po Jašovičevih besedah obstaja realna možnost, da najdejo rešitev, če bo med potencialnimi partnerji le dobra volja. Na besede finančnega ministra Janeza Šušteršiča, da pri dokapitalizaciji največje slovenske banke pričakuje sodelovanje vseh vpletenih strani, je zagotovil, da bo uprava z veseljem aktivno sodelovala pri iskanju partnerja za NLB.

Rezervni scenarij: javna prodaja delnic

Ključna naloga uprave je, da postavi na mizo zaupanja vredne projekcije in verodostojno strategijo konsolidacije skupine. Že ta teden se bo po njegovih besedah zgodil prvi operativni sestanek na temo dokapitalizacije.

Od zaupanja do strategije in prihodnosti banke bo, tako Jašovič, odvisna tudi dokapitalizacijska cena delnice. Knjigovodska vrednost delnice je trenutno 87 evrov, pri lanski dokapitalizaciji pa je cena delnice dosegla celo 116 evrov.

Če omenjeni potencialni dokapitalizatorji ne bodo uspeli doseči dogovora, je rezervni scenarij še vedno tudi javna prodaja delnic, imajo pa v upravi pripravljenih tudi nekaj drugih alternativnih scenarijev. Jašovič je med temi omenjal dodatno dezinvestiranje in pa tudi prihajajoče regulatorne spremembe, ki bodo omogočil manjše odpise kapitala v nekaterih primerih.

Težave, povezane z ugledom?

Vseeno pa opozarja, da samo s krčenjem posojilnega portfelja manjkajoče dokapitalizacije na kratki rok ni moč nadoknaditi, saj bi to krčenje moralo doseči od štiri do pet milijard evrov, kar bi bilo pogubno. Na daljši rok, do 2015 in 2016, pa bi lahko ob predpostavki obnove gospodarske rasti te cilje banka dosegla tudi skozi dezinvestiranje in ustvarjanje lastnega dobička.

Član uprave iz vrst KBC Guy Snoeks je medtem pojasnil, da pri kapitalski ustreznosti ne gre zgolj za krčenje portfelja. Spomnil je na dobro obvladovanje drugih tveganj v banki. Likvidnost je tako visoka, obrestno in valutno tveganje pod nadzorom, uprava pa se na vseh področjih trudi za boljše obvladovanje tveganj. Primanjkljaj ima medtem trenutno banka iz različnih razlogov pri tveganjih, povezanih z ugledom.

Količnik Tier 1 je sicer ob koncu 2011 znašal 7,15 odstotka, Core Tier 1 pa 6,2 odstotka.

Izdali bi tudi krite obveznice

Uprava je danes odgovarjala tudi glede izzivov banke pri zagotavljanju novih finančnih virov. Član uprave David Benedek je tako zatrdil, da želi banka ostati prisotna na trgih in pridobiti sindicirana posojila, a vseeno namerava na kratki rok za svoje likvidnostne potrebe uporabljati operacije dolgoročnega refinanciranja s strani Evropske centralne banke, ki po nizki obrestni meri ponuja triletna posojila.

NLB bo po sodelovanju v prvi operaciji decembra lani sodelovala tudi v drugi ob koncu tega meseca.

Največja slovenska banka želi izdati tudi krite obveznice, a jim po Benedikovih besedah zaenkrat zakonodaja kljub nedavnim spremembam v zvezi s hipotekarno in komunalno obveznico tega še ne dovoljuje. Ob uspešni dokapitalizaciji pa bo banka lahko izdala tudi nezavarovane obveznice.

Jašovič je pri tem pojasnil, da se lahko bonitetna ocena Slovenije zniža še za dve stopnji, preden NLB kot zavarovanje za nove vire ne bo več mogla uporabljati državnih obveznic.

STA