Javni dolg se je v prvi polovici leta ustavil pri 3,8 odstotka BDP
Javnofinančni primanjkljaj je v prvi polovici leta dosegel 723 milijonov evrov ali 3,8 odstotka BDP, medtem ko se je lani v istem obdobju ustavil pri 807 milijonih evrov ali 4,4 odstotka BDP, so danes sporočili iz statističnega urada. Javni dolg je bil ob koncu polletja medtem pri nekaj manj kot 30,6 milijarde evrov oziroma pri 80,8 odstotka BDP.
LJUBLJANA > V prvi polovici leta so se skupni prihodki države nominalno povečali za 3,6 odstotka na nekaj manj kot 8,23 milijarde evrov, skupni izdatki pa za 2,3 odstotka na 8,95 milijarde evrov. Posledica hitrejše dinamike rasti prihodkov od izdatkov je po pojasnilih statistikov zmanjšanje tekočega primanjkljaja države.
Slovenija je septembra na letni ravni zabeležila 0,6-odstotno deflacijo, na mesečni pa 0,1-odstotno. Cene blaga so se v enem letu v povprečju znižale za 1,2 odstotka, cene storitev pa zvišale za 0,6 odstotka. Na gibanje cen so vplivali predvsem cenejši naftni derivati, so sporočili iz statističnega urada. Povprečje v zadnjih 12 mesecih kaže na 0,4-odstotni padec cen. V prvih devetih mesecih letos pa so se cene znižale za 0,2 odstotka.
Javnofinančni primanjkljaj se je zmanjšal predvsem v prvem četrtletju. Lani v tem času je dosegel 486 milijonov evrov ali 5,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), letos pa 405 milijonov evrov ali 4,5 odstotka BDP.
V drugem četrtletju je primanjkljaj ocenjen na 318 milijonov evrov, kar je skoraj enako kot v drugem četrtletju lani, ko je dosegel 320 milijonov evrov. Zaradi rasti BDP v tem času pa je bil primanjkljaj v deležu od BDP lani 3,3 odstotka, letos pa 3,2 odstotka.
Javni dolg se je ob koncu drugega četrtletja ustavil pri 30,595 milijarde evrov ali 80,8 odstotka BDP. To je bilo za 153 milijonov evrov manj kot ob koncu prvega četrtletja, ko je bil v dolg v deležu od BDP pri 81,8 odstotka BDP.
STA