Je vlada olajšala pot do hotelov, trgovin, garaž na bregovih voda?

Slovenija
, posodobljeno:

Včeraj je državni zbor razpravljal o noveli zakona o vodi, ki je naletela na kritike, ker naj bi zniževala stopnjo zaščite rek, potokov, jezer. Toda večina poslancev jo je podprla.

Gibanje Zdrava družba je, potem ko je DZ včeraj potrdil za del 
javnosti sporno novelo zakona o vodah, začelo z aktivnostmi za 
razpis zakonodajnega referenduma.
Gibanje Zdrava družba je, potem ko je DZ včeraj potrdil za del javnosti sporno novelo zakona o vodah, začelo z aktivnostmi za razpis zakonodajnega referenduma.Petra Vidrih

LJUBLJANA > Če strnemo, naj bi predlagane spremembe zakona o vodah prinesle dve novosti. Prva je bila, da bi bilo znotraj varstvenih območij virov pitne vode pod določenimi pogoji dovoljeno postavljati zgradbe oziroma naprave, ki uporabljajo nevarne snovi. Druga sprememba pa naj bi širila možnost poseganja v priobalna zemljišča rek in jezer ter v struge same. Tako novelo zakona, ki jo je včeraj obravnaval državni zbor, razlagajo nasprotniki, med njimi vodarji vsi po vrsti, medtem ko vladna stran zatrjuje nasprotno.

Vizjak: možnost posegov zaostrujemo

Po opozorilih z različnih strani je država pretekli teden sama umaknila spremembe, ki so se nanašale na vodovarstvena območja. Ni pa tako naredila z novimi določili o poseganju v priobalna zemljišča oziroma v površinske vode. In o tem so včeraj razpravljali poslanci.

Denar za vzdrževanje?

Eden od razlogov za pospešeno noveliranje zakona o vodah naj bi bila tudi sprememba financiranja dejavnosti iz sklada za vode. Predvideno je, da bi bilo iz te vreče kaj dodeljeno tudi gospodarski javni službi urejanja voda, tudi vzdrževanju vodotokov. A stroka je že opozorila, da to ne bo pomagalo, če bodo viri denarja za sklad ostali enaki.

Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak je ob predstavitvi sprememb poudaril, da pravzaprav “zaostrujemo možnost posegov na priobalna zemljišča in se o posegih tam ne bo odločalo več politično, temveč strokovno”. Predrugačeni predpis naj bi po eni strani zmanjšal zapletenost postopkov za posege na bregove rek in jezer, po drugi zaostril možnosti. Vizjak je rekel tudi, da “je trenutno možno na priobalnem zemljišči zidati zasebno vilo ali zasebno pristanišče, če s tem soglašajo pristojni, po novem pa to ni možno”.

Predlagane spremembe naj bi določale, da se na bregovih voda sme postavljati le objekte, namenjene vsem, pa še to pod določenimi pogoji in skladno z občinskimi prostorskimi načrti. Dodal je, da so ravno občine med predlagatelji takih posegov, poslance pa je pozval, naj si predlagana določila preberejo, na pa da odločajo tako, “kot zakon interpretirajo nekatera društva”.

Opozicija: na bregovih rek bodo lahko hoteli

Med razpravo so poslanci, ki so se oglašali, opozarjali zlasti na bojazen, da se bo na bregovih rek in jezer poslej smelo graditi skoraj karkoli, od restavracij in hotelov, trgovskih središč pa vse do garažnih hiš. In da posledično površinske vode ne bodo več povsod prosto dostopne vsem. Omenjali so primerjavo z Vrbskim jezerom na sosednjem avstrijskem Koroškem. Hkrati je bilo slišati - na to so v preteklih dneh javno že razlagali naravovarstveniki -, da je vlada tako pomembni temi, kot je varovanje vode, namenila premalo časa za javno razpravo in se predhodno ni posvetovala s stroko. Opozicija je pred glasovanjem ponovila, da zakonu nasprotuje, vendar na koncu ga je večina podprla. Zanj je glasovalo 44 poslancev, proti pa 38.