Jereb: Gibljemo se po robu zmogljivosti našega zdravstvenega sistema

LJUBLJANA > “Kdor misli, da lahko v sedanjih razmerah ob številu aktivno okuženih s sars-cov2 virusom v Sloveniji nudimo vsem covidnim, predvsem pa necovidnim bolnikom enako oskrbo, kot smo jo lahko ponudili bolnikom pred epidemijo, živi v nekem drugem svetu, daleč od realnosti,” je na novinarski konferenci opozoril Matjaž Jereb.

“Pandemija nas je postavila pred dejstvo, da število razpoložljivih postelj v bolnišnicah komaj sledi potrebam okuženih bolnikov, ki zaradi hude ali kritične okužbe dihal potrebujejo bolnišnično obravnavo. Vsaj tako velik, če ne še večji je problem pomanjkanja usposobljenega zdravstvenega kadra, ki žal tudi zboleva,” je nadaljeval.

Pritisk na bolnišnice in intenzivne oddelke ne popušča, v zadnjih tednih se gibamo po robu zmogljivosti našega zdravstvenega sistema. “Ne kaže nam dobro, število novo okuženih ne pada po pričakovanjih,” je opozoril Jereb. Kljub malo manjšemu pritisku v minulem tednu so čez vikend zabeležili porast sprejemov na navadne in intenzivne oddelke. “Osebje težko obvladuje razmere, je psihofizično izčrpano,” je dejal Jereb.

Kot je pojasnil, naš zdravstveni sistem stoji ali pade na pretočnosti intenzivnih postelj. Več kot 250 intenzivnih postelj v 13 slovenskih bolnišnicah zelo verjetno ne moremo pripraviti. “Zavedati se moramo, da so rezerve glede postelj in osebja v državi že izčrpane,” je opozoril. Ena redkih dobrih novic v UKC Ljubljana je ta, da v zadnjih dneh zboleva nekoliko manj zdravstvenih delavcev, “je pa velik problem v domovih za starejše občane”.

Do danes so v UKC Ljubljani skupaj zdravili 235 kritično bolnih covidnih bolnikov, v vsej državi 814. Od teh je žal 165 bolnikov umrlo, kar govori o 20-odstotni smrtnosti bolnikov, ki so bili zaradi covida zdravljeni na intenzivnem oddelku.

Povprečna starost covidnih bolnikov, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje in intenzivno terapijo, je v drugem valu podobna kot v prvem. Prevladujejo starostniki s sočasnimi kroničnimi boleznimi. “A nihče ni varen, s težkim potekom bolezni zbolevajo tudi mlajši, prej popolnoma zdravi posamezniki,” poudarja Jereb. V UKC Ljubljana je bila povprečna starost bolnikov, ki so na intenzivnem oddelku umrli, dobrih 74 let. Vsakega umrlega, pri katerim je potrjena okužba, beležijo kot umrlega zaradi covida. “Večina bolnikov na intenzivni negi ima prizadeta pljuča zaradi okužbe. Redki so umrli zaradi drugega vzroka, da virus ne bi naredil dodatne poškodbe,” je pojasnil.

Glede na epidemiološke razmere v državi Jereb ocenjuje, “da vrha po številu zdravljenja bolnikov v bolnišnicah tako na navadnih kot na intenzivnih oddelkih še nismo dosegli”. Zato dodaja, da “ni dovolj da ukrepe za preprečevanje širjenja virusa poznamo, ključno je, da vanje verjamemo in jih dosledno izvajamo”. Tako bomo zaščitili ranljivejše posameznike, pri katerih je večja nevarnost za težji potek bolezni. “Ne gre za nas, ne gre za posameznika. Gre za vse nas in vse, ki jih imamo radi,” je poudaril. Virusa je v populaciji namreč preveč, da bi se številke hitro obrnile dol. “Le če bomo vztrajali pri spoštovanju ukrepov, bomo krivuljo obrnili navzdol,” trdi Jereb.