Jerkičeva: “Virus nas je resnično vrnil h koreninam”

LJUBLJANA > Letos praznik dela, 1. maj, mineva v drugačnih okoliščinah, pa kljub temu nič ne izgublja na pomenu, je v osrednjem nagovoru v predsedniški palači v Ljubljani ob predsedniku republike Borutu Pahorju izpostavila Lidija Jerkič.

Pred 130 leti so se v Sloveniji prvič zbrali ljudje in organizirano zahtevali, da se skrajša delovni čas in se izboljšajo delovni pogoji. Tvegali so, da jih bodo preganjali oblastniki, policisti in vojska, kar se sicer ni zgodilo, je spomnila Jerkičeva.

Želeli so nekoliko drugačen praznik

V ZSSS so želeli letošnji 1. maj proslavljati nekoliko drugače kot v preteklih letih. “Želeli smo narediti drugačen praznik, nekoliko obrniti navade, nekoliko zmanjšati pomen, ki je bil bolj v druženju kot v razumevanju 1. maja. Želeli smo se vračati h koreninam,” je pojasnila Jerkičeva. A da bo 1. maj tako zelo drugačen, si niso predstavljali. “Virus nas je resnično vrnil h koreninam,” je dejala.

Jerkičeva je izpostavila številne pravice, pridobljene v zadnjih 130 letih - denimo 40-urni delovnik, volilna pravica žensk, uvedba pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja. “Uspeli smo priti do točke, ko je pretežni večini prebivalstva zagotovljena varna zaposlitev, zavarovanje za primer brezposelnosti, zdravstveno zavarovanje ter pokojnina. Težko pa smo zadovoljni, zato teh 130 let predstavlja le osnovo za vse, kar nas v prihodnje še čaka,” je poudarila.

Novi koronavirus je izpostavil različne oblike zaposlitve v Sloveniji, ki “niso vse varne” je spomnila Jerkičeva. “Imamo 1,2 milijona ljudi, ki potrebuje državno pomoč, kar pove, da sistem ni pravičen. Vsi iščemo zavetje države, ko se kaj zalomi, ko je treba državo financirati, plačevati prispevke in davke, pa nismo tako enaki,” je opozorila.

Možno je skrajšati delovni čas, urediti delo od doma

Spomnila je, da so delodajalci še januarja v razpravi o minimalni plači državi očitali intervencionizem in zahtevali, naj gospodarstvo pusti pri miru. “V zadnjem mesecu nisem slišala, naj država pusti gospodarstvo pri miru, prav nasprotno - ves čas poslušamo: država naj, država ni, država bo, od države hočemo,” je dejala prva dama ZSSS.

Virus je po njenih ocenah izpostavil tudi pomen javnih storitev. “V naslednjih petih ali desetih letih ne želim nikoli več slišati, da je treba zdravstvo ali šolstvo privatizirati. Samo od javnih storitev je v tem trenutku odvisno naše zdravje, počutje, to je področje, kamor bo treba vlagati veliko denarja,” je opomnila.

Koronavirus je pokazal tudi, kako hitro je mogoče skrajšati delovni čas, urediti delo od doma. Opozarja nas, da bo treba spregovoriti tudi o pravici do odklopa, ko delodajalcu delavec ne bo ves čas na voljo. “Upam, da nas je to naučil in da čez dva meseca ne bo spet vse, kot je bilo,” je poudarila Jerkičeva.

Pahor izpostavil pomen socialnega dialoga

Pahor se je z Jerkičevo strinjal, da nas je koronavirus spomnil, kako pomembna je država. “Ni tu samo zato, da ima vojsko ali policijo. Je tudi socialna država, pravna država. Vsi ti temelji so pomembni, da ohranimo elemente pravičnosti, občutke enakosti, kar je pomembno za legitimnost neke skupnosti in da lahko ta skupnost ukrepa in rešuje probleme,” je dejal predsednik.

Poudaril je pomen socialnega dialoga, zlasti v času koronavirusa. “Socialni dialog je mučen, je zahteven, mestoma nemogoč, pa vendar se socialni partnerji vedno znova vračajo k njemu, ker v urejeni demokratično državi s socialno-tržnim gospodarstvom brez njega ni mogoče dosegati konsenza o temeljnih usmeritvah države na trgu dela in na trgu kapitala,” je navedel predsednik.

Partnerje v socialnem dialogu je Pahor pozval, da naj z največjo možno strpnostjo skušajo najti tako kratkoročne praktične rešitve kot tudi strateške usmeritve za to, da bo Slovenija ostala konkurenčna in solidarna tudi v času po krizi.

Nenazadnje pa je predsednik izpostavil vprašanje družbene neenakosti. “Občutek nepravičnosti je lahko velik vir nevarnosti in nestabilnosti. Zato je treba storiti vse za to, da omogočimo približno enake pogoje vsem, da razvijejo vse svoje talente in si omogočijo človeka dostojno življenje,” je poudaril. Slovenija mora zagotoviti, da največji del prihajajoče krize ne bo padel na ramena najšibkejših. “S tem bomo dobili velikanski moralni kapital za iskanje strateških rešitev za obdobje po krizi,” je prepričan Pahor.