O Sloveniji in medijih v istem stavku z Madžarsko in Poljsko
Članice Evropske unije, ki imajo resne težave z zagotavljanjem svobode medijev, so po mnenju Evropskega parlamenta tri: Madžarska, Poljska in Slovenija. Zato je parlament danes v okviru plenarnega zasedanja opravil razpravo na to temo, vendar se ta ni končala s kakršnokoli deklaracijo ali sklepom.
BRUSELJ > Pritiski na Slovensko tiskovno agencijo in RTV, obračunavanje predsednika vlade Janeza Janše z mediji in novinarji na družbenih omrežjih, pa lastniške spremembe na Poljskem ter zakonodajni pritiski na medije na Madžarskem so bile teme, ki so pričakovano zaznamovale današnjo popoldansko razpravo v bruseljskem poslopju Evropskega parlamenta.
Iz Slovenije so v razpravi s svojimi dobro minuto dolgimi nagovori nastopili Irena Joveva (LMŠ/Renew), Romana Tomc (SDS/EPP), Tanja Fajon (SD/PS) in Franc Bogovič (SLS/EPP). Vsebina njihovih sporočil je bila pričakovana in že večkrat slišana: Tanja Fajon in Irena Joveva sta odnos slovenske oblasti do medijev problematizirali in EU pozvali k ukrepanju, Romana Tomc pa v ravnanju vlade in njenega predsednika ni videla večjega problema in je slovensko opozicijo obtožila, da tovrstne kritike izrablja za rušenje vlade. Podobno je povedal tudi Bogovič, ki je govoril o izvozu notranjepolitičnih zgodb na mednarodno prizorišče, oba sta v Slovenijo povabila tudi evropske opazovalce, ki naj se sami prepričajo, kaj se dogaja. “Naš predsednik vlade pa lahko napiše tudi kakšen tvit manj,” je še dejal Bogovič.
Tudi sicer so evropski poslanci iz številnih držav v dveurni razpravi izpostavljali bolj ali manj pričakovane poudarke: iz vrst socialistov, liberalcev in zelenih levo od sredine so bili do ravnanj oblasti v trojici držav kritični, desno od sredine na čelu z Evropsko ljudsko stranko pa so bili bolj prizanesljivi.
“Močni voditelji si avtoriteto pridobijo z dejanji, ne s pritiski”
S precejšnjim zanimanjem so opazovalci pričakovali nastop evropske komisarke Vere Jourove, ki je kot podpredsednica zadolžena za vprašanje evropskih vrednot. “Stalni poskusi spodkopavanja vzdržnega financiranja in neodvisnosti STA ter pogosti besedni napadi na novinarje v Sloveniji so razlog za resno zaskrbljenost,” je dejala. “Nikakršnega političnega pritiska na medije ne sme biti. Močni voditelji so tisti, ki pridobijo spoštovanje s svojimi dejanji, ki sprejmejo raznolikost mnenj in ki dopustijo, da so državljani ustrezno obveščeni, ne tisti, ki poskušajo utišati kritične glasove. V demokraciji bi morali neodvisni mediji delati in spraševati brez strahu ali uslug. Naloga nas, politikov, je odgovarjati z dejstvi, ne z napadi.”
“Govor sovraštva daje ljudem v roke dovoljenje za ubijanje”
Drugi nastop, ki je bil pričakovan s precej zanimanja, pa je bil tisti nizozemske poslanke Sophie in 't Veld (Renew), ki v v evropskem parlamentu vodi posebno skupino za spremljanje demokracije, vladavine prave in temeljnih svoboščin. Nedavno se je v zvezi s slovensko medijsko situacijo že angažirala in sicer je (le delno uspešno) skušala pripraviti soočenje slovenskih novinarjev, medijskih strokovnjakov in politike, vendar sta predsednik vlade Janez Janša in kulturni minister Vasko Simoniti udeležbo odpovedala, soočenje pa je bilo prestavljeno na kasnejši datum. Danes je izrazila svojo zaskrbljenost nad razvojem dogodkov pri nas, kjer da veljavo dobivajo enaki prijemi, kot smo jih opazovali na Madžarskem in Poljskem. “Napadi na novinarje ustvarjajo vzdušje sovraštva, besede lahko pripeljejo tudi do umorov, čemur smo bili priča na Slovaškem in Malti. S takšnim razvojem dogodkov ljudem dajemo pravico za ubijanje,” je rekla.
Vera Jourova je razpravo sklenila z besedami, da je treba ohraniti budnost in pozornost na širši kontekst ter da se trend slabša povsod, ne samo v Sloveniji ali na Madžarskem in Poljskem. Napovedala je tudi, da komisija ne bo oklevala pri ukrepanju, če bo presodila, da bi bilo v kateri od držav to potrebno.