Jusarji postajajo pomembni
Zaradi velikih površin kmetijskih zemljišč in zlasti gozdov, ki jih imajo v skupni lasti ali solastnini, lahko agrarne skupnosti (AS) Slovenije veliko prispevajo k izboljšanju gospodarske in socialne slike Slovenije. A za to potrebujejo boljše zakonske temelje za delovanje, so poudarili udeleženci sobotne letne skupščine združenja predstavnikov AS.
LUKOVICA, PRIMORSKA> Po ustanovni skupščini junija lani v Sežani so se v soboto člani Združenja predstavnikov agrarnih skupnosti Slovenije (ZPASS) srečali na drugi letni skupščini v Lukovici pri Domžalah. Med 130 udeleženci jih je bilo največ s Primorskega, kjer je sicer največ agrarnih skupnosti in tudi največ članic.
Od sobote je v ZPASS uradno včlanjenih 51 AS. Nove članice v njem pričakujejo po občnih zborih AS, ki jih imajo te večinoma v februarju ali marcu. V Sloveniji je registriranih več kot 600 AS, a tudi to je le tretjina od okrog 2000, kolikor jih je delovalo leta 1895. Tudi zato bodo skušali v nov zakon vnesti možnost, da bodo tiste AS, ki se do leta 2001 niso registrirale, to lahko še storile.
Kljub temu združenje, ki ga vodi predsednik Anton Može, le počasi postaja sogovornik države - tudi na področju spodbujanja učinkovitejše izrabe gozdov, ki postaja ena prednostnih nalog države. ZPASS v sodelovanju s pravniki kmetijskega ministrstva pripravlja osnutek novega zakona o AS. “Z njim bi radi predvsem zagotovili lažje upravljanje agrarnih skupnosti, zato razmišljamo v smeri manjšega odstotka članov, ki bi bil potreben za sklenitev določenega posla. Drugo področje je dedovanje, ki bi moralo slediti rešitvam, značilnim za dedovanje deležev v preteklosti - da se torej število članov ne bi širilo,” je povedal pravnik Matjaž Andrejašič.
Iščejo tudi boljšo rešitev za pravno delovanje AS, saj zdaj te delujejo kot subjekt z zelo nejasnim statusom. Upajo, da bo osnutek novega zakona nared spomladi in da bo zakon sprejet letos.
Rudi Šimac, pobudnik ustanovitve prve zveze AS v 90. letih in pobudnik zakona, ki je omogočil vzpostavitev AS in vračilo njihovega premoženja in pravic, ki jim ga je država vzela z nacionalizacijo v 40. in 50. letih prejšnjega stoletja, je opozoril, da že desetletja, in danes spet, mnogi stegujejo roke po zemljiščih jusarjev: “Toda to je naša lastnina in zanjo se bomo borili!” je bil odločen.
MARICA URŠIČ ZUPAN