Uredništvo

Južni tok bo zaobšel Primorsko

28. 02. 2012, 9:02 , posodobljeno:

Prva moža družb Plinovodi in Gazprom, Marjan Eberlinc in Aleksej Miller, sta včeraj podpisala aneks k sporazumu med družbenikoma o ustanovitvi družbe Južni tok Slovenija. Naložba je v Sloveniji vredna milijardo evrov.

Aleksej Miller je Janezu Janši povedal, da je ocenjena vrednost investicije v Sloveniji približno milijardo evrov. Janša je poudaril vlogo ministrstva za infrastrukturo in prostor pri realizaciji projekta Južni tok, še posebej v luči umeščanja projekta v prostor. Sogovornika sta se strinjala, da je investicija velika priložnost za slovensko gospodarstvo in pomemben korak ob prizadevanjih za višjo gospodarsko rast in rast zaposlenosti v Sloveniji.

LJUBLJANA> To je zadnji korak pred ustanovitvijo skupne družbe, s katerim so definirane ključne faze in obseg projekta na ozemlju Slovenije.

V Pincah noter, v Ratečah ven

Ob tem so pojasnili, da se hkrati intenzivno nadaljujejo dela na projektu na slovenskem ozemlju, ki jih skladno z medvladnim sporazumom med slovensko in rusko vlado o sodelovanju pri gradnji in delovanju plinovoda na ozemlju Slovenije izvajata družbi Plinovodi in Gazprom.

Marjan Eberlinc je včeraj še dejal, da je trasa po Sloveniji znana: plinovod bo v Slovenijo vstopil v Pincah pri Lendavi, izstopil pa v Ratečah na Gorenjskem. Trasa se bo torej izognila Primorski.

Skupno podjetje Južni tok Slovenija bo sicer ustanovljeno v marcu, oziroma v mesecu dni. Po pojasnilih Gazproma bo dokončna odločitev o investiciji sprejeta v novembru, gradnja pa naj bi se začela decembra in naj bi trajala do leta 2015.

Gospodarske priložnosti

“S tem podpisom družba Plinovodi ocenjuje, da je projekt Južni tok na ozemlju Slovenije prešel v fazo, ko sta njegova pomembna vloga in pomen potrjena širše, v okviru celotnega projekta Južni tok in hkrati obojestransko prepoznana tudi znotraj meja Slovenije,” so poudarili v slovenski družbi.

Po njihovih pojasnilih gre za paleto gospodarskih priložnosti, ki jih v slovenskem prostoru odpira takšen projekt in za še bolj vidno in vplivno vlogo družb Plinovodi in Gazprom, saj bo projekt zaznamoval evropski energetski zemljevid in bo prispeval k sooblikovanju prihodnje energetske politike v smislu zanesljivosti, cenovne konkurenčnosti in varnosti dobav ter diverzifikacijo transportnih energetskih poti za Evropo.

Na končnem zemljevidu trase plinovoda naj bi bile Bolgarija, Slovenija, Srbija in Madžarska, medtem ko Avstrije za zdaj ni.

Celotna gradnja plinovoda je ocenjena na približno 16,5 milijarde evrov. Po plinovodu naj bi steklo 63 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina na leto.

Delež Gazproma pri Južnem toku je 50-odstoten, 20-odstotni delež ima italijanski Eni, s po 15 odstotki pa pri projektu sodelujeta tudi nemški Wintershall Holding in francoski EDF.

Aleksej Miller se je včeraj srečal tudi z ustanoviteljem projekta Esimit Europa Igorjem Simčičem. NR