Kaj bo z vlado, bo jasno v torek

LJUBLJANA> Seja, na kateri bodo poslanci med drugim odločali o kandidatu za člana arbitražnega sodišča, bo sicer trajala do torka, 27. septembra.

O listi ministrskih kandidatov in s tem zaupnici vladi bo DZ odločal v torek popoldne. Premier Borut Pahor bo imel na voljo uro časa, da obrazloži svoj predlog, poslanci pa bodo o zaupnici glasovali po koncu razprave.

Zaupnica je vezana na ministre

Pahor je namreč v DZ vložil listo kandidatov za pet novih ministrov, ob tem pa predsednika DZ obvestil, da na sprejem liste veže zaupnico vladi. Ob tem predlaga, naj DZ izglasuje predlagano listo, s čimer bi se štelo, da je bila vladi izglasovana zaupnica.

Na današnji seji kolegija predsednika DZ se je sicer odprlo vprašanje, kakšna večina je potrebna za izglasovanje zaupnice. Jože Tanko (SDS) je namreč opozoril, da ustava za izglasovanje zaupnice predvideva absolutno večino, zato bi bilo treba glede interpretacije, da v tem primeru zadostuje navadna večina, povprašati ustavno sodišče. S tem bi se namreč izognili poznejšim nepotrebnim zapletom, meni Tanko.

Za potrditev zaupnice bi zadostovala navadna večina

Predsednik DZ Ljubo Germič je pojasnil, da je opravil vrsto pogovorov s pravnimi strokovnjaki in za mnenje zaprosil zakonodajno-pravno službo. Ta je opozorila, da lahko premier zaupnico veže tudi na določeno odločitev in v takem primeru se odloča le o tej odločitvi in ne zaupnici posebej, zato je vprašanje večine vezano na akt, o katerem se glasuje. To pomeni, da je večina, potrebna za izglasovanje zaupnice, enaka večini, ki je potrebna za sprejem akta. V konkretnem primeru torej za potrditev zaupnice zadošča navadna večina.

Miran Potrč (SD) je opozoril na komentar k ustavi, ki je v celoti skladen z mnenjem zakonodajno-pravne službe.

Nov mandatar, znova po zaupnico ali predčasne volitve

Premierju Pahorju bo tako izrečena zaupnica, če bo DZ izglasoval listo kandidatov. V nasprotnem primeru bo vladi izrečena nezaupnica, DZ pa bo moral v 30 dneh izvoliti novega mandatarja ali zaupnico potrditi v drugem poskusu, sicer bo predsednik republike razpustil parlament in razpisal predčasne volitve.

Odločali bodo tudi o Seklocu

Redna septembrska seja se bo sicer začela v ponedeljek s poslanskimi vprašanji premierju Pahorju in ministrom, zaključila pa se bo v torek, 27. septembra.

V petek bodo poslanci med drugim odločali o predlogu za potrditev Jerneja Sekolca za člana arbitražnega sodišča, ki bo določilo mejo med Slovenijo in Hrvaško. Predlog je v DZ poslal predsednik republike Danilo Türk po predhodnem posvetu z vodji poslanskih skupin, v DZ pa za izvolitev potrebuje najmanj 46 poslanskih glasov, glasovanje pa bo tajno.

Razpravljali bodo še o drugih novelah

Na septembrsko sejo je kolegij uvrstili tudi novelo zakona o državnem poroštvu za zagotavljanje finančne stabilnosti v območju evra, saj je potrdil, da se predlog obravnava po nujnem postopku. A je skupina poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom zahtevala, da DZ o tej odločitvi kolegija ponovno glasuje. Če poslanci nujnega postopka ne bodo potrdili, bodo omenjeno novelo umaknili z dnevnega reda.

Poslance na redni seji med drugim čaka še zakon o organiziranosti in delu v policiji, zakon o nalogah in pooblastilih policije, deklaracija o usmeritvah za delovanje Slovenije v institucijah EU ter dopolnitve zakona o gospodarskih družbah.

DZ je zavrnil novelo interventnega zakona

DZ je s 36 glasovi za in 39 proti zavrnil novelo interventnega zakona. Po navedbah vlade, ki je novelo predlagala, bi z njo omejili zaposlovanje v javnem sektorju in omilili izdatke za poplačila naložb občin v letu 2011.

Novelo je v okviru četrtkove obravnave v DZ predstavila državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar, ki je kot njen namen izpostavila zmanjšanje tveganja za stabilnost javnih financ v obdobju krize.

Neuspeh kljub korenitim spremembam

Novela je v parlamentarni proceduri sicer doživela nekaj korenitih sprememb. Matični odbor za finance je tako v zakonsko besedilo vključil izjeme, za katere omejitev zaposlovanja ne bi veljala. Spornega predloga za štiriodstotno znižanje plač, ki ga je predlagal odbor za lokalno samoupravo, pa v zakonski predlog nazadnje niso vključili.

Med tistimi, ki so noveli nasprotovali, so bili poslanci SDS, saj menijo, da gre zgolj za administrativen ukrep, ki ne bo pripomogel k sanaciji javnih financ in zmanjšanju javne porabe. V Zares, kjer so bili ravno tako proti, pa menijo, da je novela bistveno prepozna, saj vlada doslej ni spoštovala lastnega sklepa o zmanjševanju zaposlenih v javni upravi.

STA