Kaj kandidati za poslance v DZ menijo o lastništvu igralnic

Slovenija
, posodobljeno:

Kandidati strank, ki bodo nastopale na volitvah, bolj ali manj soglašajo, da je igralništvo panoga, ki terja poseben pristop. Večina vprašanih ocenjuje, da bi država morala znižati svoj lastniški delež na 25 odstotkov plus eno delnico. Tako bi kljub povečanju prostora za zasebni kapital država obdržala nadzor nad ključnimi odločitvami.

Za slovenske igralnice so zlati časi le bled spomin
Za slovenske igralnice so zlati časi le bled spominInternet

PRIMORSKA>“Po mojem mnenju bi se morala država iz igralnic umakniti,”pravi Gregor Virant. O pomislekih, da bi tako trg postal povsem odprt za vstop tujega kapitala, ki bi utegnil biti brezbrižen do socialnih posledic igralništva, pa meni, da je treba vsa tveganja obvladovati z regulacijo. “Država in lokalne skupnosti postavljajo pravila igre, okvire delovanja, ki se jih morajo igralnice držati. Država in lokalne skupnosti morajo poskrbeti, da igralniška dejavnost ne preraste svojih okvirov in ne vpliva negativno na socialno okolje. Lastništvo je tu manj pomembno vprašanje.”

Državi 25 odstotkov plus eno delnico

V SDS se zavzemajo za umik države iz tistih naložb, kjer ni treba vztrajati pri večinskem lastništvu. To velja tudi za igralništvo. “A naj država ohrani nadzor! Zato se zavzemamo, da bi v igralniških družbah ohranila 25-odstotni delež plus eno delnico,” pravi kandidat SDS Danijel Krivec. Po njegovem mnenju država s sedanjim večinskim deležem v igralnicah ponuja priročen izgovor za slabo poslovanje, češ država je pač slab gospodar: “Z nižanjem lastniškega praga države bi se rešili tudi pritiskov, ki izhajajo iz teh razmerij.” Krivec še opozarja, da se igralni saloni preveč zajedajo v poslovanje velikih igralnic.

V SLS prištevajo igralništvo k tistim panogam, iz katerih naj se država umakne, a ne povsem. “Država naj ohrani 25 odstotkov plus eno delnico. Preostalo naj proda na transparenten način,” meni Olga Franca, kandidatka in podpredsednica SLS. Domneva, da bodo med interesenti za lastniški vstop prevladovali tujci: “Domači igralci so bodisi prešibki bodisi so kapital že zapravili.” V SLS niso naklonjeni igralniški panogi. “Pretehtajo negativne posledice te dejavnosti. Zato smo proti novim igralnicam, za katere bi bilo igralništvo edina dejavnost,” pravi Olga Franca. Sprejemljivejše pa se ji zdijo igralnice v povezavi s turistično dejavnostjo.

Naložbe v znanje, ne v hazard

V stranki Zares menijo, da moramo staviti na gospodarski razvoj, ki ni zgolj odvisen od razpoloženja in debeline denarnic z igrami na srečo zasvojenih sosedov. “Igralništvo je eno od dopolnil turistične ponudbe, ni pa strateška panoga,” pravi kandidat Franco Juri in dodaja, da je spričo posebne narave igralništva in družbenih učinkov, ki niso vedno ugodni, treba do te panoge pristopiti preudarno in odgovorno. Dobički iz iger na srečo bi morali biti namenjeni javnemu interesu, zato je treba zajeziti nadaljnjo liberalizacijo igralništva oziroma ekstenzivno podeljevanje koncesij. Omogočiti bi bilo treba le igralnice, ki so do okolja družbeno odgovorne. Nekoč so bile državne igralnice zelo donosne, danes pa so zapadle v resno krizo, kar je svojevrsten paradoks. “Nasprotujemo nadaljnjemu širjenju igralništva. Odgovorna ekonomija, v katero verjamemo, je nekaj drugega: je naložba v znanje in trajnostni razvoj, ne pa v hazard, tudi na Primorskem,” še pravi Juri.

Ne prodajati!

V SD nasprotujejo popolni privatizaciji igralnic, dopuščajo pa izjeme: “Delež države ali družb v lasti države ali lokalne skupnosti bi lahko padel pod 51 odstotkov, če bi šlo za skupna vlaganja z zasebnim sektorjem v igralniško-zabaviščni center. V tem primeru bi bilo treba tudi okrepiti nadzor z uvedbo licenc za uprave,” pravi kandidat Patrick Vlačič. Odpravil bi omejitev, ki zdaj dovoljuje, da ima posamezna zasebna gospodarska družba v igralniški družbi največ 20-odstotni delež. Rešitev za trenutne težave igralnic Vlačič vidi v združevanju igralniških družb in povezovanju s turistično dejavnostjo.

Zoran Janković, prvak Pozitivne Slovenije, za zdaj zavrača vsakršno privatizacijo. “Najprej je treba sanirati te družbe, potem razmišljati naprej. Casino Portorož je bil v preteklosti izjemno uspešen, danes je v velikih izgubah, lastnik - država - pa je bil vedno isti.” Z dobrim vodenjem in znižanjem davkov bi omogočili razvoj igralništva. Velikih koncesij je po Jankovićevem mnenju dovolj, ustavil bi tudi podeljevanje koncesij za igralne salone. Glede igralniških načrtov v Vrtojbi, ki bi lahko ogrozili Hitov projekt mega zabavišča, Janković meni, da so taki načrti še izvedljivi: “A šele potem, ko bo sanirano poslovanje in se bo pojavil velik razvojni projekt. Potem bo moč začeti razmišljati tudi o tujem kapitalu.”

V LDS pravijo, da ne vidijo problema v državnem lastništvu igralnic. Podpirajo povezovanje naših igralnic s strateškimi partnerji, vendar z jasnimi pravili o delovanju, vplivu na lokalno skupnost ter z zavezo k dolgoročnemu usklajenemu razvoju tako panoge kot regij, v katerih so igralnice. “Država mora v igralnicah obdržati tolikšen delež, da omogoča vplivanje na ključne odločitve; igralništvo je specifična gospodarska dejavnost, ki se je ne sme gledati samo skozi prizmo delovanja trga,” pravi kandidat Uroš Petohleb. Ocenjuje, da bi nove koncesije samo še dodatno otežile poslovanje obstoječih igralnic.

Naj vlagajo strateški lastniki

V Desusu so prepričani, da je privatizacija igralniških družb nujna, saj je po njihovem mnenju prav v državnih igralnicah največ politične korupcije: “Igralnice bi morali dokapitalizirati veliki strateški partnerji, ki bi morali vložiti vsaj nekaj sto milijonov, v Hit pa vsaj milijardo evrov.” Seveda bi to morala biti turistično zabaviščna dejavnost, davki pa bi morali biti zelo regresivni. Glede koncesij se v Desusu zavzemajo za velike igralnice.

Prednost lokalnim skupnostim

Sara Viler, kandidatka SNS, ocenjuje, da bi država morala v igralnicah zadržati 25-odstotni delež plus eno delnico. Preostanek bi ponudili strateškemu partnerju. “Prednost bi morale imeti lokalne oblasti,” pravi Vilerjeva. Hkrati pa bi morali prilagoditi davčno zakonodajo tako, da bi lastnikom omogočala večji dobiček. Vilerjeva pri težavah igralnic prst uperja tudi v nadzornike: “Nadzorniki v igralniških družbah so svojo nalogo opravljali neodgovorno in bi za to morali osebno odgovarjati.“ Tudi Sod in Kad sta se po njenem mnenju izkazala kot izredno nekompetentna lastnika in upravitelja. Glede števila igralnic pravi, da ni odvisno od državnega dekreta. “Trg je tisti, ki določa, ali je igralnica smiselna ali ne. Las Vegas, na primer, ima 7000 velikih in malih igralnic, pa ameriška vlada ne razmišlja o tem, da bi predpisovala njihovo število.”

SR, DK, JK