Kaj prinaša sedmi protikoronski zakon
Državni zbor je sinoči sprejel sedmi protikoronski zakon, vreden 550 milijonov evrov. Tudi ta prinaša ukrepe za pomoč gospodarstvu in zaščito delovnih mest, ob tem pa tako kot prvi protikoronski zakon dodatke za najbolj ranljive skupine prebivalstva, med njimi upokojence, študente in družine. V njem je zapisana tudi možnost prisilnega upokojevanja.
LJUBLJANA > Zaposlenim, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev, torej praviloma v starosti 60 let in s 40 leti delovne dobe, bo lahko delodajalec odpovedal delovno razmerje brez navedbe razloga. Odbor DZ za finance je v ponedeljek to določbo iz zakonskega besedila črtal, danes pa so jo poslanci na predlog SDS in NSi vanj vnovič zapisali. Pri tem bo imel delavec pravico do odpravnine.
"Nikogar ne želimo prisilno odsloviti," je o tem dopolnilu dejal Jožef Horvat (NSi). A če bo delodajalec na nekem delovnem mestu, ki ga zaseda delavec z izpolnjenimi pogoji za starostno upokojitev, potreboval mlajšo silo, bo lahko prekinil pogodbo o zaposlitvi. "Tak delavec se bo torej upokojil in imel zagotovljeno vso socialno varnost," je dejal Horvat.
Dodatki, ki jih prinaša PKP7
>Upokojenci bodo dobili solidarnostni dodatek. Tisti s pokojnino do 510 evrov, bodo dobili 300 evrov, upokojenci s pokojnino do 612 evrov 230 evrov, tisti s pokojnino do 714 evrov, pa 130 evrov dodatka.
> Otroci do 18. leta starosti bodo dobili po 50 evrov solidarnostnega dodatka. Dodatek za veliko družino se povečuje za sto evrov (družine s tremi otroki) oziroma 200 evrov (s štirimi ali več otroki).
>Družine otrok, rojenih od 1. januarja 2020 do enega leta po koncu epidemije bodo prejele 500 evrov solidarnostnega dodatka za novorojenca.
>Dodatek za nego otroka se za čas trajanja epidemije povečuje za sto evrov.
>Študenti bodo dobili 150 evrov enkratnega solidarnostnega dodatka.
>150 evrov enkratnega solidarnostnega dodatka bodo dobili kmetje, ki imajo nizke dohodke in so starejši od 65 let.
>Zaposleni, katerih plača ne presega dvakratnika minimalne plače, bodo ob decembrski plači dobili 200 evrov kriznega dodatka.
>Do dodatka v višini 65 odstotkov urne postavke za delo v rizičnih pogojih bodo upravičeni tudi delavci, zaposleni prek javnih del.
Študenti in dijaki, ki delajo s covidnimi bolniki, bodo enako kot ostali delavci dobili dodatek v višini 30 odstotkov urne postavke.
>Do izredne pomoči v višini 700 evrov na mesec za oktober, november in december bodo upravičeni tudi verski uslužbenci.
Vračilo pomoči kot kazen odpade
Ni pa SDS in NSi uspelo z določbo, da se kršiteljem vladnih odlokov odreče pomoč za blažitev posledic epidemije covida-19, kar sta predlagali potem, ko so v soboto inšpektorji zaradi neupoštevanja prepovedi obratovanja zapečatili smučišče Krvavec. Večina navzočih na plenarni seji je soglašala, da ta določba v zakonu nima kaj iskati.
Solidarnostni dodatek najbolj ranljivim
Za čas epidemije zakon določa denarno nadomestilo plače zaradi izgube zaposlitve, predvideno je tudi izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka najbolj ranljivim skupinam - upokojencem, študentom, zaposlenim z najnižjimi plačami, otrokom do 18. leta starosti, staršem z več otroki, starejšim kmetom z nizkimi dohodki. Za 100 evrov bo v času epidemije višji tudi dodatek za nego otroka.
500 evrov za vsakega novorojenčka
Za vsakega novorojenega otroka bo država še leto dni po koncu epidemije plačala 500 evrov. Ta določba velja za otroke, rojene že od letošnjega 1. januarja dalje.
Verskim uslužbencem 700 evrov temeljnega dohodka
Verski uslužbenci bodo za zadnje tri mesece letos prejeli mesečni temeljni dohodek v višini 700 evrov. Glede te določbe je Violeta Tomić (Levica) vztrajno spraševala, kako verski uslužbenci dokazujejo izpad dohodka.
30 odstotkov višje plače v zdravstvu in negi
Zaposlenim v javnem zdravstvu in domovih za starejše, ki delajo z bolniki s covidom-19, zakon do konca leta 2021 prinaša za najmanj 30 odstotkov višje plače, tistim, ki so okužbi z novim koronavirusom še posebej izpostavljeni, tudi v okviru javnih del, se bo urna postavka povečala za 65 odstotkov.
Vlada je predlog novega protikoronskega zakona pripravila z namenom omilitve posledic, ki jih je epidemija covida-19 povzročila gospodarstvu in prebivalstvu, je zjutraj povedal finančni minister Andrej Šircelj. Z njim se podaljšujejo nekateri ukrepi iz predhodnih šestih protikoronskih zakonov, drugi so novi.
Posebna posojila za najbolj prizadeta podjetja
Zakon prinaša številne dodatne ukrepe na področju gospodarstva, ki naj bi po njegovih besedah podjetjem olajšali spopad z epidemijo, ohranili delovna mesta ter omogočili preživetje dejavnosti, ki v teh časih ne smejo poslovati oz. delujejo okrnjeno.
Med drugim se bo povečal obseg sredstev, namenjen za zagotavljanje likvidnosti gospodarstva. Tista podjetja, ki jih je koronska kriza najbolj prizadela, bodo lahko tudi koristila posebna posojila SID banke in Slovenskega podjetniškega sklada z državnim jamstvom. Šircelj je pri tem omenil podjetja v storitvenih dejavnostih, gostinstvu, turizmu in transportu.
Večje povračilo za fiksne stroške, pomoč prevoznikom in gasilcem
Pri kritju fiksnih stroškov podjetij, ki ga je uveljavil šesti protikoronski zakon, se povračilo teh stroškov lahko podvoji do 2000 evrov mesečno na zaposlenega. Podaljšuje se pomoč izvajalcem cestnega prevoza potnikov, med novimi ukrepi za blažitev posledic epidemije je pomoč za prostovoljna gasilska društva v višini od 2000 do 4500 evrov. Še dodatnih 1000 evrov lahko pričakujejo tista, ki imajo v lokalni skupnosti status osrednje enote.
Določeni so še nekateri popravki veljavne protikoronske zakonodaje, med drugim delodajalcem pri uveljavljanju subvencioniranja čakanja na delo ne bo treba več dokazovati, da imajo poravnane vse dajatve. Ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa bo veljal še do konca junija 2021.
Vlada je predvidela, da bi bile lahko trgovine izjemoma odprte v nedeljo, 3. januarja, kar pa je DZ danes iz zakona črtal. Tako so predlagali poslanci LMŠ, SAB, SD in Levice in poslanec slednje Primož Siter je dejal, da so bile trgovine zaprte tri dni zapored tudi minuli konec tedna, pa smo vsi preživeli.
Že v ponedeljek je odbor za finance preprečil ukinitev sklada za razvoj nevladnih organizacij, v katerega se stekajo neporabljena sredstva, ki bi jih lahko zavezanci za dohodnino namenili kateri od nevladnih organizacij. Ostaja pa v zakonu zapisano zvišanje deleža, ki ga je mogoče nameniti za donacije, na odstotek od obračunane dohodnine zavezanca.
Izplačilo zaostalih obvezosti do STA
Čeprav ne gre za blažitev posledic epidemije so poslanci podprli tudi dopolnilo SMC, naj se v sedmih dneh po uveljavitvi zakona Slovenski tiskovni agenciji izplača zaostale obveznosti za opravljanje javne službe v letu 2020, financiranje iz državnega proračuna pa zagotovi tudi v letu 2021.
DZ je zakon sprejel s 50 glasovi za, proti je glasovalo sedem poslancev Levice. Poslanci LMŠ, SD in SAB so se tako kot pri prejšnjih protikoronskih zakonih glasovanja vzdržali.