Kaj vlada sme in česa ne

LJUBLJANA> Vladna služba za zakonodajo ugotavlja, da ustava in pravni red nudita oporo za odločanje, kaj sodi, kaj lahko sodi in kaj zagotovo ne v okvir opravljanja tekočih zadev. Hkrati pa se ob upoštevanju temeljnih izhodiščnih smernic pri konkretnih primerih ni mogoče izogniti potrebi po posamični oceni, ali neka konkretna zadeva še sodi v okvir opravljanja tekočih zadev. Izhodišča, ki so jih pripravili, pa so pri tem lahko pomembno vodilo.

Brez predlogov iz strankarskega programa

Kot je zapisano v mnenju, vlada v tem času ne more sprejemati novih zakonskih projektov in jih posredovati državnemu zboru v nadaljnji zakonodajni postopek. To velja za zakone, s katerimi vlada uresničuje svoje politične usmeritve. Sme pa vlada tudi v času, ko opravlja tekoče posle, podati nove zakone v zadevah, “ki po naravi stvari nikakor ne morejo biti opredeljene kot izvrševanje kakršnekoli politike v smislu strankarskih programov, hkrati pa so po naravi stvari neodložljivi”. Kot primer so v mnenju navedene naravne nesreče.

Opozarjajo, da mora vlada, ki opravlja tekoče posle, storiti vse, kar je nujno potrebno, da odvrne nepopravljive ali težko popravljive posledice za delovanje države. Tu po mnenju vladne zakonodajne službe ne bi smelo biti ovir, da vlada tudi s predlogi zakonov intervenira z namenom, da prepreči takšne posledice.

Odločitve so v rokah državnega zbora

Menijo, da to velja tudi glede sprememb že veljavnega proračuna, “kolikor spremenjene razmere terjajo tovrstno ukrepanje za odvrnitev težko popravljivih posledic za delovanje države”. Še prej pa bi veljalo preučiti, ali se s spremenjenimi razmerami ni mogoče soočiti na drugačen način v okviru možnosti, ki jih dajejo predpisi o javnih financah. Pri tem v vladni službi za zakonodajo poudarjajo, da je odločitev v končni fazi v rokah državnega zbora.

Sicer pa bi vlada, izhaja iz mnenja, smela in morala nadaljevati tudi delo pri tistih zakonodajnih projektih, kjer gre za prilagajanje slovenske zakonodaje evropskemu pravnemu redu in ki temeljijo na ustreznem državnem zakonodajnem programu. Hkrati pa tudi na tem področju ne sme načenjati in povsem na novo oblikovati projektov, ki bi bistveno in izrazito posegali tudi v kreiranje politike na posameznem področju.

Nekatere zakone lahko še vedno zagovarjajo

Zakone, ki so bili ob izglasovani nezaupnici že v DZ, lahko vlada oziroma ministri kot njeni predstavniki še naprej pojasnjujejo in “zagovarjajo” v DZ. Vlada oziroma ministri lahko izdajajo tudi predpise, katerih pripravo izrecno predvideva kateri od že sprejetih zakonov. Medtem ko ostali predpisi, ki bi jih izdali po lastni presoji, načeloma niso dopustni. Izjema bi bila v primeru, da predpis “narekuje in terja čista potreba z vidikov tehnične, varnostne ali druge izpeljave zakona”. Je pa tu presoja vezana na posamičen primer.

Kadrovska vprašanja bodo urejali normalno

Glede kadrovskih vprašanj je v mnenju zapisano, da omejitev na opravljanje tekočih poslov pravno ne bi smela predstavljati nobene ovire za nadaljnje redno opravljanje vsega dela s področja urejanja tekočih kadrovskih vprašanj in zasedb posameznih mest.

Za zasedbo nobenega od mest, o katerih odloča vlada (z delno izjemo za državne sekretarje), namreč po ustavi in pravnem redu ni predviden pogoj politična opredelitev kandidata ali celo njegovo članstvo v kakšni politični stranki. Nasprotno, zakonodaja za ta mesta kot pravno relevantno šteje ustrezno in predpisano strokovnost, kakor tudi delovne izkušnje in podobne strokovne in delovne reference.

Usoda aktualnih projektov bo znana v ponedeljek

Vprašanju, kaj zanjo pomeni omejitev delovanja na tekoče posle, se bo vlada posvetila na ponedeljkovem posvetu, ki bo tako prinesel tudi odločitev o usodi nekaterih konkretnih projektov.

Minister za delo, družino in socialne razmere Ivan Svetlik, ki opravlja tekoče posle, pa je že po današnji seji vlade dejal, da bo zaradi neizglasovanja zaupnice zastala cela vrsta zakonov, med drugim zakon o dolgotrajni oskrbi.

STA