Kako potešiti radovednost, ali si prebolel covid-19

PRIMORSKA > “Dokler epidemija še traja, samoplačniških testov na protitelesa gotovo ne bomo delali. S tem bi samo povečali tveganja za morebitne okužbe z novim koronavirusom, ker bi še več ljudi prihajalo v zdravstveni dom. Mi smo zdaj, ko je vlada sprostila gibanje in odpiramo triažo, svoje zaščitne ukrepe še poostrili, saj je zdaj najbolj nevarno obdobje. Virus je še tu,” poudarja Ljubislava Škibin, direktorica sežanskega zdravstvenega doma, kjer je laboratorij za štiri občine.

“Za zdaj o tej vrsti testiranja nismo razmišljali,” pravi direktorica Zdravstvenega doma Nova Gorica Petra Kokoravec. “Pred morebitnim odločanjem o tem bi rada dobila informacije države, kateri testi so v redu in dobavljivi, in smernice, za koga bi to sploh prišlo v poštev,” dodaja. Ker testi povedo le, ali je nekdo bil v stiku z virusom in je verjetno razvil neko obliko imunosti, ne pa tudi, kako trajno, lahko ustvarijo tudi lažen občutek varnosti.

Ljubislava Škibin

direktorica ZD Sežana

“V zdravstvenem domu smo zdaj, ko je vlada sprostila gibanje, svoje zaščitne ukrepe še poostrili, saj je zdaj najbolj nevarno obdobje. Virus je še tu.”

Raje čim več brisov za iskanje okužb

Direktorica ZD Postojna Irena Vatovec meni, da bi bilo bolj kot testiranje na protitelesa smiselno razmisliti o samoplačniškem testiranju morebitne okužbe z novim koronavirusom; denimo za delodajalce, ki bi to zahtevali od delavcev, ki pridejo iz tujine, in v primeru, da bo takšno potrdilo v prihodnje treba imeti ob prehodu državnih meja. A tudi veljavnost takšnega testa je zelo kratka, saj lahko okužba preži kjerkoli.

Ljudi morebitna prisotnost protiteles IGM in IGG v krvi, ki so nek pokazatelj, ali je morebiti prebolel okužbo z virusom covid-19, zanima predvsem zaradi množičnih grip med otroki na začetku zime. V javnosti se namreč pojavljajo sumi, da je morebiti novi koronavirus pri nas krožil že prej. A Irena Vatovec pravi, da se je pri tistih, pri katerih so naredili serološke teste, potrdilo, da je šlo za gripo.

Direktor ZD Tolmin Gaudencio Lucas Triep pove, da v njihovem zavodu samoplačniških brisov za testiranje okužb s covidom za zdaj ne jemljejo: “Kar se tiče določitve protiteles, pa je po mojem mnenju za to prezgodaj in to ni trenutna prioriteta našega zavoda.” Poudarja, da so glavna skrb še vedno vsi ostali pacienti, ki zaradi epidemije niso bili pregledovani.

V Zdravstvenem domu Koper o uvedbi tovrstnih testov ne razmišljajo. “Hitri testi niso zanesljivi in v Sloveniji niso verificirani. Dokler ta dva pogoja ne bosta izpolnjena, jih mi ne bomo uvedli,” je jasna strokovna direktorica Ljubica Kolander Bizjak.

Niti v izolskem zdravstvenem domu za zdaj ne nameravajo slediti mariborskemu zgledu. “To možnost bomo preučili in pretehtali, ali bi bila uvedba plačljivih testov na protitelesa sploh smiselna,” pravi direktor Evgenij Komljanec. S tem se za zdaj ne ukvarjajo niti v ZD Ilirska Bistrica, pravi direktorica Tamara Štemberger Kolnik.

Stroka hitre teste za zdaj odsvetuje

Nad izvajanjem samoplačniških testiranj na protitelesa, ki so jih uvedli v Mariboru, je skeptičen Mario Poljak z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo, glavni raziskovalec v včeraj predstavljeni nacionalni raziskavi o pojavnosti novega koronavirusa. “Mi kot stroka se ne moremo strinjati, da te teste izvaja kdorkoli in takega testiranja ne moremo podpreti,” je poudaril. “Javnost ima zelo velika pričakovanja od hitrih testov, a trenutno jih kljub obširni ponudbi še ni veliko preizkušenih,” opozarja tudi predstojnik inštituta Miroslav Petrovec. “Poleg tega je rezultate pri covidu-15 treba ocenjevati kritično, saj tudi ob prisotnosti protiteles še ne vemo, ali smo imuni. Lahko pa smo ob protitelesih celo okuženi,” svari.