Kako se izogniti nesrečam v gorah?
V soboto so se v gore odpravili tudi policisti in inšpektorji. Izvedli so preventivno akcijo, v kateri so pohodnike seznanjali s pravili za varnost v gorah. Podali so se na Mangart, kjer so pomagali še pri reševanju 45-letne Nemke, ki si je na vrhu gore zlomila gleženj in so jo morali s helikopterjem odpeljati v bolnišnico.
NOVA GORICA> V akciji sta sodelovala policista novogoriške gorske enote, pridružila pa sta se jima še nadzornik Triglavskega narodnega parka in inšpektorica tržnega inšpektorata v Novi Gorici. Skupaj so se odpravili proti Mangartu in že na Mangartskem sedlu preverjali, ali so planinci ustrezno opremljeni. Planinci so bili vestni, saj so poleg običajne planinske opreme imeli s seboj tudi zaščitne čelade in samovarovalne komplete.
Kljub opozorilom nadaljevali turo
Policista, nadzornik in inšpektorica so se nato odpravili po Slovenski plezalni poti proti vrhu Mangarta, po kateri se je v času preventivne akcije podalo približno 25 planincev. Na vrhu pa so srečali še kakih 50 planincev. Med vračanjem po Italijanski plezalni poti pa so naleteli na skupino devetih slovenskih turistov, ki so se vzpenjali do sedelca pri Malem rateškem Mangartu, a so bili neprimerno obuti. Kljub opozorilom so s turo nadaljevali.
Novogoriški policisti so lani obravnavali sedem gorskih nesreč, v katerih so tri osebe izgubile življenje, tri so se hudo poškodovale, ena pa jo je odnesla z lažjimi poškodbami. Leta 2008 so našteli devet nesreč, dve osebi sta umrli, pet se jih je hudo poškodovalo, ena pa je utrpela lahko poškodbo. V prvem polletju 2010 so novogoriški policisti posredovali v treh gorskih nesrečah, v katerih sta dve osebi umrli, ena pa se je hudo poškodovala.
Vzroki nesreč so največkrat telesna in duševna nepripravljenost, pomanjkljiva in neustrezna oprema, neusposobljenost in pomanjkanje znanja o gibanju in pravilni uporabi opreme, nepoznavanje poti ter podcenjevanje trenutnih vremenskih razmer v gorah, kjer se srečujeta zima in poletje. Statistika gorskih nesreč kaže, da sta zdrs in padajoče kamenje že vrsto let na prvih mestih med vzroki nesreč v naših gorah.
Da bi med skoraj milijonskim obiskom slovenskih gora, ki ljudem prinaša varljiv občutek varnosti, preprečili čim več nesreč, policija deli nasvete za pohodnike, planince in gornike tudi na svoji spletni strani.
Priprave na planinski vzpon ali pohod:
> Planinski vzpon ali pohod začnite dovolj zgodaj, da se v poletnih dneh izognete popoldanskim nevihtam oziroma opoldanski vročini, v drugih letnih časih pa da se izognete mraku ali prehitremu in zato neprevidnemu vračanju v dolino.
> Pozanimajte se o vremenu (nevarnost poletnih neviht ipd.) in kategorizaciji planinske poti, kar vam bo olajšalo načrtovanje vzpona in s tem omogočilo boljšo pripravo nanj.
> Cilj vašega vzpona ali pohoda je nedvomno varna vrnitev domov, in ne samo osvojitev vrha. Ko ste na vrhu, je pred vami še najmanj polovica poti. Če le morete, izberite za vzpon težjo pot, za sestop pa lažjo, predvsem pa ne hitite.
> Vzpon naj bo prilagojen vašemu zdravstvenemu stanju. Soparno vreme in visoke temperature so lahko usodni za posameznike. Pohodov v gore ne svetujemo osebam, ki imajo kakršnekoli zdravstvene težave. Pred naprezanji se posvetujte z zdravnikom.
> Od zahtevnosti poti je odvisna tudi oprema planinca. Sestavni del osebne opreme so planinski čevlji, saj je mehka obutev nevarna. V nahrbtniku naj bodo poleg malice, pijače in osebnih dokumentov tudi rokavice, kapa, vetrovka, zaščitna krema, sončna očala, rezervna oblačila, kompas, ustrezen planinski zemljevid, zavitek prve pomoči z zaščitno folijo, piščalka, bivak - spalna vreča, vžigalice, sveča in baterijska svetilka, mobilni telefon. Seveda je treba temu glede na izbrano pot pristaviti tudi dodatne, specializirane pripomočke (plezalna vrv, cepin, včasih tudi dereze in čelada).
> Za planinski vzpon ali pohod si izberite primernega spremljevalca, saj je samohodstvo po gorah tvegano in že ob manjši poškodbi lahko usodno. Priporočljivo je, da se v gore odpravite z vodnikom Planinske zveze Slovenije, gorskim vodnikom Združenja gorskih vodnikov Slovenije ali z nekom, ki pot dobro pozna.
> O nameravani poti in času trajanja pohoda obvestite domače, da lahko pravilno ukrepajo, če vas ob dogovorjeni uri ni domov, ker se vam je zgodila nesreča.
> Če želite v koči prenočiti, se predhodno pozanimajte o delovnem času in odprtosti koče ter prenočišče rezervirajte.
> Za vzpone naj planinci uporabljajo izključno označene planinske poti, saj se vse več nezgod zgodi prav pri hoji po brezpotjih, iskanje poškodovanih izven poti je oteženo, s hojo po brezpotju pa lahkomiselneži ne ogrožajo le sebe, ampak s proženjem kamenja tudi druge planince.
Hoja v gore:
> Začnite počasi, da se telo ogreje. Hodite z enakomernim tempom, ki ga poskušate odkriti in vzdrževati tudi znotraj večje skupine.
> Hoja naj bo varna, udobna in ekonomična. Za varno hojo je potrebno imeti čas in budno je treba opazovati okolico ter poslušati; padanje kamenja se večkrat napove z bobnenjem.
> Osnovni tempo, pa tudi počitke in trajanje hoje naj določa najšibkejši član skupine.
> Na vsako uro hoje si privoščite nekajminutni počitek.
> Če greste v gore z otroki, jim morate nameniti posebno pozornost in se jim povsem prilagoditi.
> Zaradi varnosti se mora planinec v planinskih kočah in na vrhovih vpisati v vpisno knjigo.
> Po poteh hodite z odprtimi očmi. Gore ne dopuščajo raztresenosti ali površnosti. Dobro označena planinska pot je le pogoj in možnost, da dosežete želeni cilj, saj morate kot obiskovalec gora dobro poznati osnove orientiranja.
> Med turo spremljajte vreme in mu prilagodite potek poti. Če se razvijejo nevihtni oblaki, se morate nemudoma umakniti z grebenov in drugih izpostavljenih mest, saj vanje pogosto udarijo strele.
> Daljše počitke izbirajte na krajih, ki so varni in udobni. Redne malice in pogosto pitje preprečuje izčrpanost in dehidracijo.
> Poskrbite, da vse, kar prinesete s seboj v gore, tudi odnesete v dolino.
> Ko začutite znake utrujenosti ali izčrpanosti, se ustavite za daljši počitek. Ob najmanjši slabosti in bolečinah v prsih takoj prenehajte z vzponi ali sestopi. Takoj se povežite z dežurnimi na telefonski številki 112, ti pa vam bodo omogočili takojšen stik z zdravniki gorskimi reševalci, ki vam bodo lahko svetovali po telefonu, dokler ne bodo prišli reševalci.
> Če vam grozi nesreča, hranite moči in si poiščite zavetje, ko je za to še čas.
> Dolžnost vsakega obiskovalca gora je, da ob nesreči pomaga v okviru svojega znanja, izkušenj in možnosti.
> Poškodovanega najprej zavarujete pred nadaljnjimi poškodbami in mu dajte prvo pomoč. O nesreči čimprej obvestite gorsko reševalno službo na številko 112 ali policijo na številko 113.
