Kako so glasovali Primorci?
Podrobnejši vpogled v to, kako se je na referendum o zakonski zvezi odzvalo primorsko volilno telo, kaže, da so bili v volilnih okrajih Koper (mesto) in Piran zagovorniki sprememb v večini, povsod drugod pa je zmagal glas proti. Raziskava Valicona kaže, da so četrtino glasov “proti” prispevali volilci levih strank.
PRIMORSKA > Na Primorskem koncu je imel zakon, ki bi izenačil pravice istospolnih parov s heterospolnimi, več zagovornikov kot nasprotnikov le v volilnih okrajih Koper mesto (55,71 odstotka glasov za) in Piran (50,55 odstotka). Povsod drugod je števil nasprotnikov zakona prevladalo.
Skoraj povsod je zmagal “proti”
V Izoli je proti zakonu glasovalo 50,98 odstotka volilcev, v Novi Gorici mesto 53,42 odstotka, v Sežani 57,96 odstotka, v koprskem zaledju je bilo proti 59,2 odstotka volilcev.
V tistih primorskih volilnih okrajih, ki po tradiciji veljajo za bolj desno volilno bazo, se je delež nasprotnikov zakona ponekod povzpel tudi krepko prek 70 odstotkov. Proti zakonu je glasovalo skoraj 63 odstotkov volilcev v Postojni in Pivki, dobrih 70 odstotkov volilcev iz krajev v okolici Nove Gorice, več kot 71 odstotkov volilcev v volilni enoti Tolmin, dobrih 72 odstotkov volilcev z ilirskobistriškega konca in več kot 78 odstotkov volilcev z ajdovskega. Idrijčani, ki sicer sodijo v volilno enoto Kranj, so se proti zakonu izrekli z nekaj več kot 63-odstotno večino.
Glasovanja v nedeljo se je na Primorskem udeležilo nekaj več kot 72.000 volilcev. Pred tremi leti se je referenduma o družinskem zakoniku udeležilo nekaj več kot 58.000 Primorcev.
V stranki SDS vidijo izid referenduma kot poraz vlade. Na to se je odzval premier Miro Cerar, ki trdi, da taka trditev nima nobenega pravega temelja, saj vlada pri referendumski kampanji sploh ni sodelovala, ampak le koalicijske stranke. Niti ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak se ne čuti odgovorna za padec zakona. Ocenila je, da je bila glede na strahove, ki obstajajo glede posvojitve otrok, novela zakona verjetno korak preveč. V SMC napovedujejo nadaljnjo skrb za enakost. V DZ pa je že romal nov zakon o partnerski zvezi, ki je je včeraj vložil nepovezani poslanec Jani Möderndorfer, vsebina pa še ni znana. Sovoditelj Koalicije Za otroke Gre!, ki je predlagala referendum, Aleš Primc, pa je včeraj napovedal, da bi lahko ustanovil novo politično stranko. V SDS pravijo, da podpirajo vsako stranko, ki pripomore k demokratični družbi, medtem ko v NSi po besedah predsednice stranke Ljudmile Novak upajo, da nova stranka ne pomeni, da bo v parlament prišlo manj desnih strank. STA
Ob robu analiz referendumskega izida so zlasti aktualne primerjave z izidi glasovanja o družinskem zakoniku. Na ravni države se je namreč izkazalo, da se je proti tokratnemu poskusu ureditve statusa istospolnih postavilo približno 112.000 volilcev več, kot jih je leta 2012 nasprotovalo družinskemu zakoniku. Za zakon se je izreklo približno 8000 volilcev manj, kot se jih je leta 2012 izreklo za družinski zakonik.
Večanje števila tistih, ki so v nedeljo glasovali “proti” in padanje števila tistih, ki so glasovali “za”, se je odrazilo tudi v izidih na Primorskem.
Kvorum so zagotovili volilci levih strank
Nasprotniki so zakon zavrnili s skoraj 400.000 glasovi “proti”. Družba Valicon, ki izvaja javnomnenjske raziskave, je na vzorcu 1450 oseb ugotovila, da so od tega približno 100.000 glasov prispevali volilci, ki tradicionalno volijo leve stranke.
Tudi preko glasovanja po pošti so volilci zavrnili pravno izenačitev istospolnih skupnosti. Državna volilna komisija je namreč danes sporočila, da so preko pošte prejeli 753 glasovnic. 26,25 odstotka volilcev je glasovalo za sprejetje novele, 73,25 odstotka pa proti. Za novelo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je preko pošte glasovalo 194 volilcev, 545 proti, 14 glasovnic je bilo neveljavnih.
“Če ne bi bilo glasov s strani volilcev, ki sicer podpirajo stranke vladne koalicije, kvorum še zdaleč ne bi bil dosežen, brez teh glasov bi rezultat težko presegel 300.000,” so izsledke svojih analiz predstavili v Valiconu. Med podporniki strank vladne koalicije, ki so se udeležili referenduma, jih je polovica glasovala “za”, polovica pa “proti”, pojasnjujejo v Valiconu. S temi glasovi je po njihovem mogoče pojasniti tudi izrazito povečanje števila glasov “proti” v primerjavi z glasovanjem o družinskem zakoniku pred tremi leti.
JANA KREBELJ