Kako živijo in delajo slovenski evroposlanci

“Živeti v Bruslju pomeni, da smo cele dneve, od jutra do večera v parlamentu. Delo je intenzivno in pestro. V Slovenijo se vračam vsak konec tedna. Običajno v četrtek zvečer ali v petek, saj so vikendi namenjeni stikom z volilci. To pomeni približno 400 poletov v mandatu,” je povedala evropska poslanka iz vrst SDS Patricija Šulin.

Slovenski poslanci EP (2014-2019)

Franc Bogovič (ELS/SLS), Tanja Fajon (S&d/SD), Alojz Peterle (ELS/NSi), Igor Šoltes (Zeleni/Verjamem), Patricija Šulin (ELS/SDS), Romana Tomc (ELS/SDS), Ivo Vajgl (ALDE/DeSUS) in Milan Zver (ELS/SDS).

Poleg dela v Bruslju, kjer ima najeto stanovanje v tako imenovani Evropski četrti blizu Evropskega parlamenta, enkrat mesečno zasedajo tudi v Strasbourgu, na plenarnem zasedanju, ki traja od ponedeljka do četrtka. Medtem ko leti v Bruselj iz Ljubljane, mora do Strasbourga najprej z Brnika leteti do Frankfurta, od tam naprej pa gre sama običajno s parlamentarnim prevozom oziroma kombijem, ki je na voljo vsem evropskim poslancem, ne glede na to, iz katere države prihajajo.

Omenila je še, da so jo vedno razveselile slovenske skupine na obisku v Evropskem parlamentu, najsi bo v Bruslju ali Strasbourgu. Še posebej vesela je skupin mladih, ki pridejo na obisk, da bi se seznanili s potekom dela v Evropskem parlamentu. Kot negativno izkušnjo pa je izpostavila razmere ob terorističnem napadu v Bruslju in Strasbourgu.

Koliko so plačani evropski poslanci?

Od julija 2009 prejemajo vsi poslanci Evropskega parlamenta enako plačo. Bruto mesečna plača poslancev od julija 2018 znaša 8757,70 evrov. Izplačuje se iz proračuna parlamenta. Vsi poslanci plačujejo davek EU in prispevke za zavarovanje, tako da znaša končna plača 6824,85 evrov. Poleg tega večina držav EU od svojih poslancev v Evropskem parlamentu zahteva, da v državi izvora plačujejo dodatni nacionalni davek. Končna plača (plača po obdavčitvi) je zato za posameznega poslanca odvisna od davčnih predpisov v njegovi državi izvora. Osnovna plača poslancev znaša 38,5 odstotka osnovne plače sodnika Sodišča Evropske unije.

“V Strasbourgu se je ta zgodil med potekom plenarnega zasedanja v predbožičnem času, resda v centru mesta in ne blizu parlamenta, v Bruslju pa je prišlo do terorističnega napada kar blizu parlamenta,” je še povedala in dodala, da se je seveda zbala za svojo varnost, saj niso vedeli, kakšne so razsežnosti napada, v obeh primerih pa je hitro prišlo do poostritve varnostnih razmer.

Bruselj je zelo dinamično mesto

“Bruselj je zelo dinamično mesto, ki zelo redko spi. Gre za velemesto, v katerega se stekajo ljudje z vseh koncev in vetrov, tako da je izjemno multikulturno,” je povedal Igor Šoltes, evropski poslanec Zelenih v tem mandatu. Pojasnil je tudi, da delo evropskih poslancev večinoma poteka v Bruslju, od jutra do večera po parlamentarnih odborih, kjer so poslanci aktivni in delajo vsak v svojem odboru, plenarno zasedanje pa pomeni teden, ko parlament glasuje o dokumentih, resolucijah in direktivah, ki so jih pripravili posamezni odbori.

8757,70

evra bruto znaša mesečna plača evropskih poslancev, ki je za vse enaka

Tudi on se praviloma vsak konec tedna, v četrtek, z letalom vrača domov, v ponedeljek pa spet leti v službo v Bruselj, kjer ima najeto stanovanje. To, da v povprečju dvakrat na teden leti, dojema kot sestavni del službe.

“Do Strasbourga ni neposredne letalske linije iz Ljubljane, zato je treba kombinirati bodisi letalo - vlak, letalo - avtobus ali letalo - kombi. Iz Frankfurta grem do Strasbourga večinoma s hitrim vlakom, ki vozi uro in štirideset minut,” je še povedal Šoltes in dodal, da se vsi ti transportni načrti podrejo, ko zapade sneg in pride na letališčih do zmede, do odpovedi letov, tako da je potem kar težko priti do končnega cilja oziroma prihaja tudi do zamud poslancev na delo, seveda pa se s tem ne sooča le on, ampak tudi številni njegovi kolegi.

Petki so namenjeni delu v domačem okolju

Tudi evropski poslanec Franc Bogovič (SLS) se vsak konec tedna vrača domov, običajno že v četrtek.

“V Evropskem parlamentu so zadeve urejene tako, da delo v odborih ali plenarna zasedanja potekajo od ponedeljka do četrtka, petki pa so namenjeni delu v okolju, iz katerega evropski poslanci izhajamo,” je povedal. Pogosti poleti mu ne predstavljajo težav. Kot bistveno bolj naporno je omenil obdobje med leti 2008 in 2011, ki je bil hkrati poslanec v državnem zboru in župan Občine Krško. Takrat je bil pogosto še pred sedmo zjutraj v pisarni na občini, potem je hitel v Ljubljano, iz parlamenta pa zvečer nazaj domov, marsikdaj spet s postankom na občini, kar je pomenilo 250 prevoženih kilometrov na dan.

V Bruslju ima najet apartma, približno 20 minut od parlamenta, tako da se zjutraj rad sprehodi na delo, zvečer pa domov, pa čeprav zrak v Bruslju ni tako čist kot doma.

“Zadnje čase na plenarna zasedanja v Strasbourg potujem preko Zagreba zaradi boljših povezav, ki mi omogočajo, da se v ponedeljek malo kasneje odpravim od doma, v četrtek pa sem malo prej nazaj,” je povedal in dodal, da naprej do Strasbourga potuje z vlakom, ker mu je na njem udobneje kot na avtobusu, pa še dobro wi-fi povezavo ima, tako da lahko med tisto uro in pol tudi dela.

Delo petih dni opravijo v treh dneh in pol

“Običajen delovni dan v Bruslju poteka tako, da s službo začnem nekje med osmo in deveto uro, pred osmo, deveto uro zvečer pa ne končam. Ni, da bi šli popoldne domov. Pet delovnih dni je skoncentriranih v tri dni in pol,” je pojasnila Tanja Fajon (SD) ter dodala, da ima kot podpredsednica skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu še več dela s srečanji in sestanki, ki ji vzamejo še dodatne dve do tri ure dnevno, po drugi strani pa to pomeni, da je zraven pri sprejemanju pomembnih odločitev in ima veliko informacij.

V Bruslju je že od leta 2001, kjer je prvih osem let delala kot dopisnica RTV Slovenija. Takrat se je domov vračala morda dvakrat letno, danes pa se, podobno kot njeni kolegi, v Slovenijo, vrača vsak konec tedna, v Bruselj, kjer ima najeto stanovanje, pa hodi izključno v službo. Z letalom, saj bi bilo z avtomobilom enkrat na teden do Bruslja in nazaj vendarle malo prehudo.

“To, da zasedamo tudi v Strasbourgu, je kar potrata časa, da ne govorimo o potrati denarja,” je povedala in dodala, da je bila sama med tistimi, ki so si prizadevali za to, da se ukine zasedanja v Strasbourgu in bi vse potekalo samo v Bruslju, saj bi bilo veliko laže, če se ves aparat enkrat mesečno ne bi selil v Strasbourg. A je pač tako, da je v tem tudi nekaj simbolike, saj leži Strasbourg na meji med Francijo in Nemčijo, tako da ta ideja ne pride do realizacije.

V lepem spominu ji je ostal dogodek, ko so v Bruselj prišli vinarji iz Goriških brd, kar je ob pokušini vina združilo tam živeče Slovence.

“Če si nepazljiv, ti lahko v Bruslju hitro kaj izmaknejo - denarnico ali telefon. Gre pač za milijonsko mesto, ki tudi okolju ni najbolj prijazno,” je še povedala. Všeč pa ji je tamkajšnja raznolikost, to, da je mesto prijazno do tujcev, da v njem živijo ljudje iz različnih koncev sveta, različnih kultur, da znajo živeti drug z drugim in drug drugega spoštovati.