Kakovost projektov ključna, ne gre pozabiti na reforme
Do konca prihodnjega meseca imajo države Evropske unije še čas za to, da pripravijo svoje programe črpanja evropskega denarja za okrevanje in zagon po epidemiji. Ključni kriterij za črpanje bo kakovost projektov, zelo pomembna kriterija pa bosta dva: skrb za okolje in digitalizacija. Kako gre pri zasledovanju teh dveh ciljev Sloveniji?
LJUBLJANA > Na račun tega, kako se priprave projektov lotevamo pri nas, so se predvsem med nevladnimi organizacijami že pojavile številne pripombe. Razprava naj bi namreč ne vključevala civilne družbe v zadostni meri, doslej oblikovani predlogi pa naj bi bili premalo trajnostno naravnani. Andrej Gnezda iz okoljske organizacije Umanotera je tako včeraj med razpravo o gospodarskem okrevanju po epidemiji v organizaciji slovenske pisarne Evropskega parlamenta opozoril na to, da bi moralo biti kar 37 odstotkov investicij namenjenih okolju, podnebnim spremembam in trajnosti, a da pri nas po doslej znanih podatkih načrtujemo le za približno pet odstotkov takšnih projektov. Ajda Cuderman iz kabineta predsednika vlade, donedavna je bila državna sekretarka na gospodarskem ministrstvu, je v odgovor ponudila podatek, da sta kriterija zelenosti in digitalizacije vključena v številnih drugih projektih ter da dialog s številnimi sogovorniki v družbi teče neprestano. Da Evropska komisija spodbuja dialog z različnimi družbenimi skupinami, je povedala tudi Ulla Hudina Kmetič, da pa je to, kako države to izpeljejo, “stvar vsake posamezne države posebej”.
Preveč denarja za ceste?
Kritika na doslej predstavljene podrobnosti slovenskega načrta leti predvsem zaradi tega, ker naj bi bilo veliko preveč načrtovanih investicij v infrastrukturo ali v umazane načine transporta - zaradi tega je na bruseljsko neodobravanje naletela ideja o državni ustanovitvi novega nacionalnega letalskega prevoznika. “Zdi se mi, da so slovenske namere premalo ambiciozne. Namen imamo graditi ceste - kot bi ne imeli boljše ideje,” je povedala evropska poslanka in predsednica SD Tanja Fajon. Za primerjavo je navedla Francijo, ki je pripravila 100-milijardni paket projektov, a med njimi ni najti investicij v ceste. Ulla Hudina Kmetič je glede načrtovanih vlaganj v cestno infrastrukturo povedala, da tega Komisija sicer ne prepoveduje, da pa je treba gradnjo še posebej močno presojati z vidika prihodnjih vplivov na okolje.
Države morajo načrte črpanja denarja v Bruselj poslati do konca aprila, ocenila jih bo Evropska komisija.
Posebno vprašanje so reforme nekaterih pomembnih družbenih podsistemov, o čemer se v Sloveniji pogosto in že dolgo pogovarjamo, vsaka vlada pa v začetku svojega mandata rada navaja prav reforme kot svoj pomemben cilj. Romana Tomc iz SDS opozarja na nujnost, da se ob črpanju evropskega denarja izpeljajo tudi reforme, predvsem zdravstvena, trga dela, načeti bo treba tudi problematiko staranja prebivalstva. “Če bomo denar le porabili, ne bomo pa ob tem izpeljali teh reform, bo to neproduktivno porabljen denar,” je opozorila.
Pomen raziskav in znanosti
Klemen Grošelj, prav tako evropski poslanec (LMŠ), pa opozarja na nujna vlaganja v raziskave in razvoj ter na ustrezno infrastrukturo. “Ne gre pozabiti, da Evropsko unijo čaka potreba po razvojnem preboju, do leta 2050 želimo postati brezogljična družba, kar nam lahko uspe le s pomočjo raziskav.”
Izplačilo do 2023
Države članice bodo prvih 13 odstotkov sredstev prejele takoj, ko bodo potrjeni njihovi nacionalni načrti in bo v vseh državah ratificiran sklep o lastnih virih. Približno 70 odstotkov nepovratnih sredstev bo izplačanih do konca leta 2022, preostalih 30 odstotkov pa leta 2023. Pri posojilih pa bo dinamika črpanja prepuščena državam članicam.
K nujnim vlaganjem v raziskave in raziskovalno infrastrukturo je pozval tudi direktor Kemijskega inštituta Gregor Anderluh. “Vsaj šest slovenskih inštitutov deluje v povsem neprimernih pogojih in bi potrebovali nujno posodobitev svojih prostorov, če ne kar novogradnjo.” Opozoril je tudi, da so nas številne države, ki so bile v preteklosti po obsegu in prodornosti raziskovalnega sektorja za nami, dohitele in tudi prehitele, kar nakazuje na naše raziskovalno, posledično pa tudi razvojno zaostajanje.
Profesor z ljubljanske ekonomske fakultete Marko Pahor pa v slovenskem pristopu k okrevanju po epidemiji pogreša jasno vsebinsko usmeritev. “Vsega imamo po malem, malo tega, malo onega, ni pa nobene specializacije,” pravi. Kot zgled dobro pripravljenega načrta navaja španskega, ki da je pregleden, učinkovit, “nenazadnje pa ima tudi svoj slogan”.