Kakšna je letos kakovost lesnih peletov?

LJUBLJANA > “Kljub spodbudnim rezultatom testa tudi letos štirje vzorci (vsaj pri enem kriteriju) niso ustrezali zahtevam standarda EN 14961-2, kar pomeni, da so neustrezni,” je, kot so sporočili iz Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS), na današnji novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil vodja testiranja pri ZPS Boštjan Okorn.

Čeprav so rezultati letošnjega testa lesnih peletov v primerjavi z lanskimi spodbudnejši, se je ponovno izkazalo, da so na trgu tudi peleti slabše kakovosti, a jih je zaradi pomanjkljivega označevanja in certificiranja težko izločiti.

Med izdelki so namreč številni, ki nimajo niti slovenskega naziva. Prevladuje italijanščina, a večina italijansko označenih vreč vsebuje bosansko-hercegovski les, lahko tudi hrvaškega ali celo slovenskega.

Na vrečah s peleti večinoma ni podatka o tem, v kateri kakovostni razred sodijo, tudi podatek o izvoru lesa marsikje manjka. Certifikat so našli le na treh od 15. “Za primerjavo: v Avstriji in Nemčiji ima certifikat 90 odstotkov izdelovalcev peletov, pri nas zgolj eden. Ali se zavedamo, kakšna je razlika med urejenimi in neurejenimi trgi?” se je vprašal Okorn.

ZPS potrošnikom svetuje, naj bodo pri nakupovanju lesnih peletov zelo pozorni in dobro pregledajo oznake oziroma preverijo vsebino. Pri kar nekaj vzorcih je bilo že na prvi pogled videti, da se na testu ne bodo izkazali (kratki peleti, veliko drobnih delcev in prahu ...) - in takšne lahko takoj izločijo.

Zveza potrošnikov je test, v katerem so ugotavljali vsebnost vode in delež pepela ter preverili njihovo mehansko obstojnost in gostoto nasutja, opravila v sodelovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije. Preverili so pelete v 15-kilogramskih vrečah, ki so naprodaj v večjih trgovskih centrih po vsej Sloveniji.

STA