Kalinov Deček s piščalko na Kolodvorski bo še tenko piskal

Slovenija
, posodobljeno:

Najvišjo podporo je v referendumskem trojčku dobila novela zakona o Radioteleviziji Slovenija, in sicer 62,8 odstotka. A razloga za slavje še ni. Boj za uveljavitev in implementacijo zakona se je z referendumom šele začel.

Zaposleni na RTVS so na Kalinovega Dečka s piščalko obesili lento 
z napisom: “Za javni RTV. Hvala!”
Zaposleni na RTVS so na Kalinovega Dečka s piščalko obesili lento z napisom: “Za javni RTV. Hvala!”STA

SLOVENIJA > Zakon o RTVS prinaša korenite spremembe v delovanju zavoda. Namesto 29-članskega programskega sveta in enajstčlanskega nadzornega sveta bi ustanovili enoten svet zavoda s 17 člani: šest predstavnikov zaposlenih in enajst predstavnikov javnosti. Državni svet v svet zavoda ne bi imenoval predstavnikov, imenoval in razreševal bi ga petčlanski finančni odbor. RTV Slovenija bi namesto generalnega direktorja vodila in upravljala uprava s štiriletnim mandatom in bi jo sestavljali štirje člani. Najpozneje 60 dni po uveljavitvi novele zakona bo prenehal mandat zdajšnjega programskega in nadzornega sveta.

Uradni izidi šele januarja

Nekdanja voditeljica Dnevnika in novinarka koprske izpostave RTVS Elen Batista Štader se je ob objavi izidov zahvalila vsem, ki so prisluhnili argumentom za zakon. “Veseli nas, da večina udeležencev referenduma vendarle razume, kako pomemben je obstoj profesionalne javne RTV. Vendar je ta referendum le prvi korak v to smer, še se bomo trudili,” je povedala. Uradni izidi referendumov bodo namreč predvidoma znani šele januarja. Zaradi ugotavljanja kvoruma bo ministrstvo za notranje zadeve pripravilo še podatke o številu volilcev, ki so umrli od dneva sestave volilnega imenika do zaključka glasovanja. To bo glede na rokovnik referendumskih opravil 14. januarja, DVK pa bo poročilo o končnem izidu glasovanja sprejela najpozneje 24. januarja. Kljub temu, da morebitne ustavne presoje ne zavirajo implementacije zakona, lahko pričakujemo, da bo zakon stopil v veljavo šele v začetku pomladi naslednje leto. Tega se zaveda tudi koordinatorica stavkovnega odbora zaposlenih na RTVS Helena Milinković, ki je opozorila: “Naš boj za uredniško in novinarsko avtonomijo, za profesionalno javno RTV še zdaleč ni končan. Obdobje reforme javne RTV se šele začenja, na profesionalni in odgovorni javni RTV bomo vztrajali še naprej.”

Elen Batista Štader

nekdanja voditeljica Dnevnika

“Veseli nas, da večina udeležencev referenduma vendarle razume, kako pomemben je obstoj profesionalne javne RTV. Vendar je ta referendum le prvi korak v to smer, še se bomo trudili.”

Gregorčič z zahtevo po ustavni presoji

Za uveljavitev zakona o RTV bo tako moralo preteči še veliko časa, predvsem zaradi dolgotrajnih postopkov prek katerih bodo lahko uveljavili spremembe. Predsednik Programskega sveta RTVS Peter Gregorčič je namreč že napovedal, da se bo po objavi zakona v uradnem listu obrnil na ustavno sodišče. “Izhodišče za pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti novele zakona o RTV Slovenija pripravljamo že nekaj časa. Želimo si namreč, da bo pripravljena tako, da bo ustavno sodišče o njej tudi vsebinsko presojalo in je ne bo zavrglo iz procesnih razlogov,” je opozoril.

Da je novela zakona na meji ustavnosti, meni tudi pravnik in nekdanji premier Miro Cerar, ki je na referendumsko nedeljo v studiu RTV Slovenija komentiral in podvomil v morebitne sodne postopke, povezane z referendumi. “Če bi prišlo do spora glede končne ugotovitve glasovanja Državne volilne komisije, bi odločalo vrhovno sodišče,” je dejal. “Ko bodo zakoni uveljavljeni, je tako kot pri vsakem drugem zakonu. Če bo kdo zahteval oziroma podal pobudo za presojo ustavnosti, bo ustavno sodišče o tem odločalo. Če tega ne bo, bodo zakoni normalno veljali oziroma bodo tako ali tako začeli veljati po tem, ko bodo izidi dokončni,” je dodal. Obenem meni, da sodišča začetka implementacije zakonov ne bi smela zadržati. Po njegovi oceni je najbolj kočljiv element novele zakona o Radioteleviziji Slovenija ta, da je bila sprejeta po nujnem postopku.

Nevladniki vodstvo RTVS pozivajo k odstopu

Nevladne organizacije, ki so se vključile v referendumsko kampanjo o noveli zakona o RTVS, vodstvo pozivajo k odstopu. Predstavnice organizacij so po prešteti večini glasov ocenile, da je po “izrečeni jasni nezaupnici” zdaj pravi čas, da vodstvo zavoda odstopi.

Sandra Bašić Hrvatin iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic meni, da so ljudje prepoznali pomen javne radiotelevizije v slovenski družbi in prepoznali da je to, kar se je dogajalo v zadnjih mesecih, “nespodobno in nedopustno”.

Oglasila se je tudi Brankica Petković iz Mirovnega inštituta. “Naše sporočilo sedanjemu vodstvu RTV Slovenija in programskemu svetu je: Odstopite. To smo že sporočili s peticijo, zdaj pa to sporočilo pošiljajo državljani in državljanke,” je poudarila.

V SDS razočarani

Člani SDS, predlagateljice vseh treh referendumov, so ob izidih izrazili dvom, da so se ljudje v celoti zavedali vsebine svojih odločitev. “Izglasovali so višje davke, višji RTV prispevek in ideološki monolit na RTVS,” je ocenil poslanec Branko Grims. Poslanka Alenka Jeraj je prepričana, da s sprejetjem zakona v RTVS skozi stranska vrata prihaja vladna politika in da dobivamo “popolnoma politično Golobovo televizijo”.