Kam je izginilo 16 milijonov evrov za slovenske občine

LJUBLJANA > Aktualna vlada se je namenila z evropskimi sredstvi digitalno izpopolniti področja po državi, kar je tako Evropi kot slovenskim občinam obljubila v projektu vzpostavljanja pametnih mest in skupnosti. Z njim bi bile občine do leta 2023 upravičene do osmih milijonov evrov evropskega denarja. Še osem milijonov pa bi prejele po tem letu.

Občine so se že pričele množično prijavljati na razpis, a ga je ministrstvo za javno upravo septembra lani zaradi nepravilnosti razveljavilo in obljubilo novega. Izvedbo slednjega je ustavila služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki jo vodi Zvonko Černač. Razpisa ne bo, opeharjene občine pa lahko pozabijo na koristi digitalne preobrazbe in na obljubljeno povrnitev stroškov, ki so jih imele s prijavljanjem na propadli razpis.

Prikaz nasprotnih dejstev

Janševa vlada namenja skoraj 60 milijonov evrov za gradnjo internetne infrastrukture na območju mest in vasi

V časniku Primorske novice ste v ponedeljek, 17. januarja 2022, na str. 4 objavili članek novinarja Dejana Karbe z naslovom: “Kam je izginilo 16 milijonov evrov za slovenske občine”.

V članku novinar zapiše: “Vlada Janeza Janše je več slovenskim občinam odvzela 16 milijonov evrov, ki so jih te želele porabiti za gradnjo internetne infrastrukture na območjih mest in vasi.” Novinar v članku, objavljenem v Primorske novice objavlja neresnične informacije o tem, da naj bi se sredstva za projekt vzpostavljanja pametnih mest in skupnosti (PMIS) namenila za izvedbo ukrepa digitalni bon, saj navaja: “Ministra Černač in Andrijanič sta odločila, da bosta teh 16 milijonov evrov porabila za digitalni bon '22. Njegova vrednost bo 150 evrov, prejeli pa naj bi ga šoloobvezni otroci, vpisani v deveti razred, dijaki srednjih šol, udeleženci višješolskih izobraževalnih programov na področju naravoslovja in tehniških ved ter odrasli in upokojenci, ki se bodo letos udeležili subvencioniranih izobraževalnih programov.”

Služba Vlade RS za digitalno preobrazbo ni imela nobene vloge pri razveljavitvi Javnega razpisa za demonstracijske projekte vzpostavljanja pametnih mest in skupnosti. Pristojnost za področje informacijske družbe in elektronskih komunikacij je prešlo z Ministrstva za javno upravo na našo vladno službo s 1. januarjem 2022.

Ministrstvo za javno upravo je omenjeni razpis zaradi postopkovnih nepravilnosti razveljavilo že septembra lanskega leta, Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko pa je 23. decembra 2021 zavrnila vlogo omenjenega ministrstva za dodelitev sredstev za ponovni Javni razpis za demonstracijske projekte vzpostavljanja pametnih mest in skupnosti.

V Službi vlade za digitalno preobrazbo odločno zanikamo navedbe medija Primorske novice o tem, da naj bi se sredstva s propadlega razpisa porabila za izvedbo ukrepa digitalni bon.

Sredstva za digitalne bone in druge ukrepe, ki jih predvideva predlog Zakona o spodbujanju digitalne vključenosti, so bila v celoti zagotovljena s Spremembami proračuna Republike Slovenije za leto 2022 in Proračunom Republike Slovenije za leto 2023, ki jih je Državni zbor potrdil 18. novembra lani.

Ti ukrepi se torej ne bodo financirali iz kohezijskih sredstev, ki so bila namenjena projektu vzpostavljanja pametnih mest in skupnosti (PMIS).

Jelena Malnar

vodja kabineta Službe vlade RS za digitalno preobrazbo

* * *

V časniku Primorske novice je bil v ponedeljek, 17. januarja 2022, na str. 4 objavljen članek Dejana Karbe z naslovom: “Kam je izginilo 16 milijonov evrov za slovenske občine?”, z nadnaslovom: “Razpisa za boljšo infrastrukturo v slovenskih mestih in vaseh ne bo”. V povzetku je bilo navedeno: “Vlada Janez Janše je več slovenskim občinam odvzela 16 milijonov evrov, ki so jih te želele porabiti za gradnjo internetne infrastrukture na območjih mest in vasi. Ministra za digitalizacijo in evropsko kohezijsko politiko, Mark Boris Andrijanič in Zvonko Černač, sta se raje odločila porabiti ta denar za 150 evrov vredne digitalne bone, ...”

Nič od zgoraj navedenega ne drži. Ne drži, da razpisa za boljšo infrastrukturo v slovenskih mestih in vaseh ne bo, ker je že zaključen. Pod delovnim naslovom GOŠO 5. Na voljo za boljšo internetno infrastrukturo po slovenskih vaseh in občinah je (že dodeljenih) 21,679.242,00 evrov nepovratnih evropskih sredstev in sredstev državnega proračuna. Na podlagi prejšnjega razpisa GOŠO 4 pa je bilo dodeljenih že 7,608.998,00 evrov. Skupaj je torej za boljšo internetno infrastrukturo v slovenskih mestih in vaseh dodeljenih 29,288.240,00 evrov sredstev.

Poleg tega je Janševa vlada v okviru Načrta za okrevanje in odpornost izpogajala dodatnih 30 milijonov evrov nepovratnih sredstev, ki bodo občinam in vasem za boljšo internetno infrastrukturo na voljo že v letošnjem letu, skupaj torej 59.288.240,00 evrov.

Ker gre že uvodoma za “kosmate” laži, posledično ni nikamor izginilo 16 milijonov evrov, posledično ni bilo nobenega dogovora med ministroma, ki ga omenjate v prispevku.

Zvone Černač

minister

Sporna komisija in postopkovne nepravilnosti

Razpis je v celoti pripravila komisija na direktoratu za informacijsko družbo ministrstva za javno upravo. Zalomilo se je že pri komisiji, ki bi ocenjevala prijavljene projekte občin. Ker ni bilo vzpostavljenih jasnih kriterijev za člane komisije, so vanje vključili tudi nekatere sporne zunanje strokovnjake.

Raziskava, ki jo lahko vržejo v koš

Pred razpisom za boljšo internetno infrastrukturo je ministrstvo za javno upravo raziskalo, kaj na področju digitalizacije sploh potrebujejo slovenske občine. V obsežnem dokumentu so navedene rešitve in cilji posameznih občin. Naštejmo le nekaj primerov: občina Ajdovščina je, denimo, izpostavila iskanje rešitev glede energetske učinkovitosti stavb, izboljšanja javne razsvetljave in izboljšanja na področju gradbeništva. V občini Dobrovnik v Prekmurju so načrtovali informacijski center za zbiranje informacij o nepravilnostih v okolju na področju javnih storitev. V občini Kočevje pa si želijo z E-vlogami izboljšati upravne in administrativne postopke. S predlaganimi rešitvami bi občine lahko izboljšale tudi internetno infrastrukturo, svojo energetsko učinkovitost in, denimo, nadzor kakovosti vode v vodovodnih omrežjih. A je zaradi odločitve Černačeve razvojne službe vsebina raziskave brezpredmetna.

Kabinet ministra za javno upravo Boštjana Koritnika je namreč pri nekaterih od teh ljudi tudi prek aplikacije Erar ugotovil, da so kot prejemniki sredstev povezani z občinami, ki so se prijavile na razpis. Zaradi tega in številnih drugih postopkovnih nepravilnosti je Koritnik razpis lanskega septembra razveljavil.

Razpis je kabinet ministra za javno upravo razveljavil, ker so bili v razpisno komisijo vključeni strokovnjaki, ki so bili kot prejemniki sredstev povezani z občinami, ki so se prijavile na razpis.

Med občinami, ki so se že prijavljale na razpis, je završalo. Čeprav jih je minister miril z javno obljubo novega razpisa, slednjega ne bo. Kot so nam pojasnili na ministrstvu za javno upravo, je služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko 23. decembra lani njihovo vlogo za odločitev o podpori za razpis zavrnila.

S prvim januarjem letos je direktorat za informacijsko družbo iz ministrstva za javno upravo v celoti prešel na Andrijaničevo službo vlade za digitalno preobrazbo. Na naša vprašanja in prošnje za pojasnila se niso odzvali, iz službe vlade za razvoj pa so nam potrdili, da so se na razpisu res pojavila “velika tveganja za uspešno izvedbo javnega razpisa in doseganje zastavljenih ciljev”.

Občinam niso sporočili, da so se prijavile zaman?

Zakaj ministra Černač in Andrijanič dejstva o fiasku projekta ne sporočita tudi občinam, nam niso odgovorili iz nobenega ministrstva oz. vladne službe. Tudi z ministrstva za javno upravo ne, so nam pa od tam pojasnili, da je Černačeva služba v negativnem mnenju predlagala, da se “tovrstne projekte lahko vključi v nov program za izvajanje evropske kohezijske politike za obdobje 2021–2027, pristojnost za nadaljnje aktivnosti v zvezi s tem pa ima Služba vlade za digitalno preobrazbo”.

Podobno so nam odgovorili tudi iz Černačeve službe vlade za razvoj: “Tveganja, faktorji negotovosti za uresničitev specifičnega cilja ter doseganje kazalnikov in rezultatov so se pojavili tudi iz vidika realnosti časovnega razporeda za izvedbo javnega razpisa ter operacij”.

Dodali so še, da so “v okviru krovne operacije FP 2014-20 dodeljena sredstva, ki znatno presegajo pravice porabe. Nekatere operacije sicer ne bodo izvedene v odobrenem obsegu, vendar pa je višina preseganja tako visoka, da je potrebno nove operacije usmeriti v izvajanje preko mehanizma Načrta za okrevanje in odpornost in v bodočo finančno perspektivo”.

Vse skupaj so torej preložili na nedefiniran čas v prihodnosti.

Namesto razpisa digitalni boni za 150 evrov

V istem obdobju sta se ministra Černač in Andrijanič odločila, da bosta teh 16 milijonov evrov porabila za digitalni bon 22.

Njegova višina bo znašala 150 evrov, prejeli pa bi ga naj šoloobvezni otroci, vpisani v 9. razred, dijaki srednjih šol, udeleženci višješolskih izobraževalnih programov na področju naravoslovja in tehniških ved ter odrasli in upokojenci, ki se bodo letos udeležili subvencioniranih izobraževalnih programov.

Volilni bonbonček

Gre za volilni bonbonček? “Seveda,” opozarja Emilija Stojmenova Duh, predavateljica elektrotehnike in vodja centra 4PDIH, ki dodaja: “Zakon, ki predvideva digitalni bon, je diskriminatoren. Digitalna vključenost zgolj za posameznike pa odraža globoko nerazumevanje procesa in takšen ukrep je recept za katastrofo.”

Podobno pravi tudi rektor ljubljanske univerze Gregor Majdič: “Prihodnost je digitalna in uspešne družbe potrebujejo krepitev digitalnih kompetenc. Rešitev v predlogu zakona o digitalni vključenosti ni najboljša pot za dosego tega cilja.”