Kandidat za ministra za okolje in prostor Brežan s podporo pristojnega odbora DZ

Slovenija
, posodobljeno:

Kandidat za ministra za okolje in prostor Uroš Brežan je prejel podporo odbora DZ za infrastrukturo, okolje in prostor. Da je bila njegova predstavitev ustrezna, je glasovalo devet članov odbora, proti takemu sklepu so bili štirje. Med drugim je napovedal novelo nedavno sprejetega novega zakona o varstvu okolja, večjo samozadostnost pri ravnanju z odpadki, sprejem podnebnega zakona ter strateški načrt za reševanje stanovanjske problematike.

Uroš Brežan
Uroš BrežanNeva Blazetič

LJUBLJANA > Brežan je kot dolgoletni župan Občine Tolmin med drugim izpostavil lastnosti, kot so "vztrajnost, hribovska - ali v mojem primeru puntarska - upornost in sodelovanje".

"Sodelovanje s civilno družbo in njeno vključevanje v proces odločanja sta zagotovo temelj za uspešno uresničevanje zastavljenih ciljev v prostoru in okolju," je navedel. Izpostavil je pomen doseganja širokega družbenega konsenza, pa tudi vloge občin na številnih področjih okoljskega in prostorskega resorja.

Brežan si bo prizadeval za to, da bodo vsi predpisi temeljili na ustreznih znanstvenih ter strokovnih podlagah. Sodelovati želi z domačimi strokovnjaki, mnogi od teh so zaposleni tudi na ministrstvu za okolje in prostor, je menil.

Kandidatka za ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko je tudi uspešno prestala zaslišanje pred odborom DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Da je bila njena predstavitev ustrezna, je glasovalo 10 poslancev, štirje so bili proti. Člane odbora so med drugim zanimali konkretni predlogi glede regulacije cen in glede samooskrbe.

Irena Šinko, ki jo za kmetijsko ministrico v vladi Roberta Goloba predlaga Gibanje Svoboda, je glede dviga cen v kmetijski pridelavi izpostavila zelo velik dvig cen umetnih gnojil, kar po njenem kaže, da so kmetje v težki situaciji in "da jim bo verjetno potrebno pomagati na vsak način".

Šinko: Glede regulacije cen hrane sta pristojni gospodarsko in finančno ministrstvo

Po njenih besedah imamo dve možnosti. EU je sprostila dve intervenciji, eno so interventna sredstva, v okviru katerih je Sloveniji na voljo 1,7 milijona evrov, država lahko doda lastna sredstva, tako da je na voljo do pet milijonov evrov. Sredstva bo po njenem verjetno treba nameniti najbolj prizadetim sektorjem, rok za odločitev o tem je nekje do 30. junija.

Kot drugo je omenila možnost, ki jo je sprožila Evropska komisija za plačila v enkratnem znesku, in sicer do 15.000 evrov na kmetijsko gospodarstvo in do 100.000 evrov na podjetje. Pogoj za to je sprememba evropske uredbe in po tej spremembi bo treba spremeniti še program razvoja podeželja v Sloveniji, na podlagi česar po bo njenih besedah možno črpanje. Ob tem pa je znova poudarila, da morajo sredstva biti namenjena ciljno, torej najbolj prizadetim. "Ker toliko sredstev, da bi lahko vsem delili, ni," je podčrtala.

Glede možnih ukrepov na področju regulacije cen hrane pa je poudarila, da kmetijsko ministrstvo za to ni pristojno in da sta za to pristojni gospodarsko in finančno ministrstvo.

Kumer izpostavil predvsem zeleni prehod, tako na področju infrastrukture kot energetike

Kandidat za ministra za infrastrukturo Bojan Kumer je prav tako uspešno prestal zaslišanje pred matičnim odborom DZ. Po prestrukturiranju vlade bo predvidoma prevzel vodenje ministrstva za podnebje in energijo, infrastrukturni resor pa bo vodila Alenka Bratušek. Slednja bo do prestrukturiranja na infrastrukturnem ministrstvu državna sekretarka. Da je bila Kumrova predstavitev ustrezna, je glasovalo devet članov odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, pet jih je bilo proti. Po potrditvi je bil zadovoljen, saj se je, kot je dejal, trudil, da bi čim bolj vsebinsko in strokovno odgovoril na vprašanja.

Kumra za infrastrukturnega ministra v vladi Robert Goloba predlaga Gibanje Svoboda. Nova vlada namerava sicer resor razdeliti na dva dela, na ministrstvo za infrastrukturo ter na ministrstvo za podnebje in energijo. Po delitvi bo Kumer vodil slednjega, ministrstvo za infrastrukturo pa bo predvidoma prevzela predsednica SAB Bratuškova, ki je položaj zasedala že v vladi Marjana Šarca.

V izjavi za medije po zaslišanju je potrdil, da bo Bratuškova zasedla položaj državne sekretarke. "Ključno je, da se ekipa čim prej popolni," je dejal Kumer in Bratuškovo označil za zelo izkušeno. Državna sekretarka bo tudi Tina Sršen, ki je že zaposlena na infrastrukturnem ministrstvu.

Kumer je v predstavitvi na odboru izpostavil predvsem zeleni prehod, tako na področju infrastrukture kot energetike. Med drugim je podčrtal potrebo po nadaljnji nadgradnji železnic, pospešku investicij s področja cestne infrastrukture in digitalizacijo v prometnih tokovih.

Tudi kandidatka za ministrico za kulturo Asta Vrečko je z devetimi glasovi za in šestimi proti prestala predstavitev na pristojnem odboru DZ. Kot ministrica si bo prizadevala za izgradnjo razvojne, sodobne in vključujoče kulturne politike, ureditev področja medijev in samozaposlenih ter krepitev sistemskega vlaganja v kulturo.