Kangler na sodu smodnika

MARIBOR> Protest so pobudniki, združeni prek družabnega omrežja facebook v skupini Franc Kangler naj odstopi kot župan Maribora, tokrat poimenovali 2. mariborska vstaja. Ljudje so se zbrali na osrednjem mestnem trgu - Trgu svobode, le nekaj korakov od občine in županove pisarne, na protest pa so se denimo pripeljali tudi varovanci doma upokojencev.

Že četrti protest ta mesec

To so bili že četrti protesti proti županu Francu Kanglerju. Na prvem jih je bilo približno 50, na drugem že med 400 in 600, največji protest doslej pa je bil minuli teden pred mestno hišo, v kateri so elektorji Kanglerja izvolili v državni svet. Zbralo se je približno tisoč ljudi, med odhodom pa so morali elektorje in Kanglerja varovati policisti.

Mariborčane so k prvim protestom resda spodbudili zdaj že vseslovensko slavni radarji, nakar je snežna krogla očitkov postajala vse večja. Kanglerju očitajo sistemsko korupcijo in klientelizem, župan pa se ne da in vztraja, da bo končal svoj drugi županski mandat. Po včerajšnjem sestanku mestne koalicije, ki jo je zahtevala SDS, je še zatrdil, da se bo po koncu mandata umaknil iz politike.

Mariborska vstaja je na sebe pritegnila oči vse Slovenije. Kaj menijo o protestih in ali se lahko podoben ljudski upor zgodi tudi v drugih slovenskih krajih, smo vprašali znane Mariborčane, pisatelja Toneta Partljiča, zgodovinarko Matejo Ratej, galerista in založnika Primoža Premzla ter pisateljico in mestno svetnico Janjo Vidmar.

V Mariboru gori plamen

Tone Partljič opozarja, da se je oblast že od nekdaj bala nemirov v Mariboru, saj so ga imeli za sod smodnika. Županu sporoča, naj ne podcenjuje situacije, ki je “zelo resna”, in naj ne žali ljudi. “Kangler se ne bori proti vandalom ali ulici, ampak proti Mariborčanom. Ni jih za enačiti z navadnimi vandali. V Mariboru gori plamen. S tem se ni za hecat. Tudi arogantna oblast v Ljubljani s premierjem na čelu naj se ne heca, ker lahko izbruhne ogenj. Mislim, da so za posledice enako odgovorni vsi, ki tega ne upoštevajo. Zato se jezim na Kanglerja, ki se na kocu v posmeh Mariborčanom, ki mu že kamenje mečejo v stavbo, še da izvoliti za svetnika. Kaj pa so on in elektorji mislili? Da ne bo upora? Česa pa so ti ljudje, ki so ponižani, krivi? Tisti, ki nadaljujejo s tem poniževanjem, morajo računati na to, da so odgovorni. Zato mora Kangler odstopiti z vseh funkcij. Če tega ne bo naredil, se bojim za njega,” še pravi znani pisatelj.

Čas zrel za velike družbene premike

Matejo Ratej je raziskovanje zgodovine naučilo, da se veliki družbeni premiki zgodijo, ko čas zanje dozori. K premikom velikokrat pripomorejo tudi zelo banalne stvari - povsem neorganizirane in nenamerne, pravi in poudarja: “Prepričana sem, da se prav to dogaja tudi sedaj.”

Da župan že zelo dolgo izigrava ljudsko apatijo, je opozorila tudi sama s pozivom direktorjem desetih reprezentativnih kulturnih in znanstvenih inštitucij v mestu, naj podpišejo poziv županu k odstopu, saj mu komisija za preprečevanje korupcije očita zelo grobo zlorabo javne funkcije.

“Prepričana sem, da so funkcionarji na javnih mestih dolžni v takih primerih braniti postulate demokracije ter se odzvati in artikulirali argumente županovega napačnega ravnanja, ne pa molčati,” svoj poziv argumentira Ratejeva. Pokazalo se je, da nihče od teh desetih direktorjev ni bil pripravljen podpisati poziva, razen rektorja Univerze v Mariboru dr. Danijela Rebolja. “Vsi namreč ozko branijo svoje menedžerske položaje in gledajo na institucije kot na svoje zasebne fevde, prav tako kot dela župan. Zato je napačno demonizirati eno samo osebo - Franca Kanglerja, ker ni edini kriv stanje tega družbenega razkroja v mestu,” pravi zgodovinarka in še dodaja, da bi se lahko protesti po deželi razširili že zato, ker je bil Kangler izvoljen v državni svet in so njegove kršitve javne funkcije postale zadeva vseh državljanov republike Slovenije.

Strah pred snežno kepo

Janja Vidmar, pisateljica in tudi samostojna mestna svetnica v klubu neodvisnih svetnikov, je prepričana, da mora odstopiti ne samo župan, temveč tudi ves mestni svet. Pravi, da so bili mariborski dogodki le vprašanje časa in slikajo stanje v naši družbi in politiki.

“Ljudje smo predolgo spali in s svojo pasivnostjo dopuščali, da so stvari šle v skrajnosti. Mogoče je tudi vlado že nekoliko strah, da bi lahko mariborska snežna kepa narasla in zajela vso državo. Mogoče jo bo to spodbudilo k iskanju konsenza,” Vidmarjeva ne skriva svojih idealov. Verjame, da je napočil čas, da vzpostavimo vzvode pravičnejše družbe. “To so resda moji ideali, a ne morem si predstavljati, da bi po vsem tem postali Mariborčani znova pasivni in da bi se stvari vrnile na stare tire. Mislim, da je šla kaplja čez rob in da ljudje ne bodo več mirno opazovali klientelizma, nepotizma in vseh ostalih priveskov, ki jih s seboj nosi ta kapitalistični sistem.”

Ljudi je imel za norca

“Maribor je revolucionarno mesto,” dogodki na Štajerskem ne presenečajo galerista in založnika Primoža Premzla, verjetno prvega meščana, ki se je uprl, kot sam pravi “primitivizmu” Franca Kanglerja. “Prej ko bo odstopil, večja bo usluga, ki jo bo naredil Mariborčanom.”

Da bi se upor začel, Slovenci dandanes potrebujemo spodbudo, ki se ji reče udarec po žepu, razmišlja Premzl. “Ugotovitve protikorupcijske komisije niso dovolj, da ustavimo posameznike, ki demokratično izvoljeno pozicijo uzurpirajo, da sebi in svojim najbližjim polnijo žepe. Ljudje so ugotovili, da so nas takšni kot Kangler predolgo imeli za norca in da so radarji priložnost za množičen upor,” pravi mariborski kulturni delavec. Ko ga vprašamo, če bi se lahko upor razširil po Sloveniji, odgovori, da se ljudje v situaciji, ko so brez dela in stežka kaj dajo v lonec, zavedo, da nimajo več česa izgubiti: “Politični prostor je treba očistiti sodrge.”

ALENKA PENJAK