Kar se tiče kroženja virusa, je med otroki že zima
Povprečna starost hospitaliziranih v UKC je 67 let, na intenzivni enoti pa 60 let, je na današnji novinarski konferenci povedal vodja oddelka Intenzivne terapije na Infekcijski kliniki UKC Ljubljana Matjaž Jereb. Hospitalizirani so sicer tudi posamezniki, ki so cepljeni, a je v Sloveniji na navadnih oddelkih 72 odstotkov necepljenih, v intenzivni negi pa 84 odstotkov necepljenih bolnikov, je še pojasnil.
LJUBLJANA > Med temi, ki so bili cepljeni, a so kljub temu zboleli in potrebovali sprejem v bolnišnice, prevladujejo starejši s številnimi sočasnimi boleznimi ali hudo imunsko pomanjkljivostjo, je dejal Matjaž Jereb.
Kljub temu, da so ocene statistikov v zadnjem tednu nekoliko boljše, smo daleč od tega, da bi lahko bili mirni glede situacije z okužbami z novim koronavirusom, je poudaril in pojasnil, da bolj kot bo raslo število covidnih bolnikov, bolj bo okrnjeno delo na ostalih oddelkih, od koder prihaja kader za bolnike s covidom-19.
Konec septembra naj bi po ocenah bolnišnično zdravljenje potrebovalo od 350 do 400 covidnih bolnikov na navadnih oddelkih in do 140 bolnikov na oddelkih intenzivne nege. Vse, ki niso cepljeni, pa bi s cepljenem lahko pomembno vplivali na epidemijo, je pozval, naj to storijo.
Porast novih primerov okužb bolnikov, ki potrebujejo bolnišnično obravnavo, nekoliko manj strm
Jereb je dejal, da nobeno od cepiv ni 100-odstotno učinkovito, a po lastnih izkušnjah in rezultatih tujih raziskav lahko rečemo, da s cepivom pomembno zmanjšamo odstotek bolnikov, ki potrebujejo bolnišnico zdravljenje.
Glede pomislekov, ki se v javnosti pojavljajo glede cepljenja, mask in testiranja pravi, da se nikakor ne more strinjati s tem, da bi epidemiji pustili prosto pot, saj bi nas v tem primeru čakal slab scenarij. “Prvo, najučinkovitejše orodje je cepljenje,” je poudaril.
Porast novih primerov okužb in številko bolnikov, ki potrebujejo bolnišnično obravnavo, je nekoliko manj strm, če se bo ta trend nadaljeval, pa prej kot v dobrih treh tednih ali v mesecu dni ni pričakovati strmega upada bolnikov, ki bodo potrebovali pomoč v intenzivni enoti.
Proti koncu nosečnosti lahko covid-19 poteka s težjo klinično sliko
Glede primerjave alfa in delta različice je dejal, da ni opaziti, da bi bil klinični potek bolezni bistveno različen, gre pa za določene posebnosti, klinični znaki se na začetku morda nekoliko razlikujejo, je dejal.
Nosečnicam je svetoval, naj se cepijo. V UKC sta dve porodnici, Jereb pa nima pa podatka, da bi bila trenutno hospitalizirana kaka nosečnica. Povedal je tudi, da lahko proti koncu nosečnosti covid-19 poteka s težjo klinično sliko, ena nosečnica v Sloveniji je žal po porodu tudi umrla.
Med otroki kakor sredi zime
Strokovni direktor Pediatrične klinike UKC Ljubljana Marko Pokorn pa je izpostavil, da čeprav je danes prvi jesenski dan, je za otroško populacijo že skoraj zima, kar zadeva kroženje virusov, ki povzročajo okužbe dihal. “To je davek prejšnjih lock downov,” je pojasnil. V sezoni 2020/2021 ni bilo gripe, pa tudi respiratornih okužb. “Pojavljati so se začele že poleti, sedaj pa so se razmahnile v polni meri”.
Razmere so podobne kot sredi zime, saj sta se nabrali dve generaciji otrok, ki se s tem virusom še nista srečali. Na pediatrični kliniki imajo zaradi tega veliko otrok, so pa tudi otroci, okuženi s covidom-19. Pri otrocih, ki imajo kronične bolezni, lahko covid-19 poteka težje.
Pokorn priporoča cepljenje proti covidu za otroke nad 12 let, saj zmanjša možnost okužbe in možnost hospitalizacije. Po drugem cepljenju lahko sicer pride od vnetja srčne mišice, predvsem pri dečkih, gre za zaplet, ki se pojavi pri 60-70 primerov na milijon cepljenih, je pojasnil Pokorn, ki dodaja, da gre za reakcijo, ki mine v tednu dni, brez kakršnih koli posledic. Miokarditis se lahko pojavi, če zbolite za covidom-19. Miokarditis kot neželen učinek ob cepljenju je bistveno redkejši, kot če bi se enaka skupina otrok prekužila oziroma zbolela za covidom, je pojasnil. Cepljenje priporoča predvsem otrokom, ki ki imajo kronične bolezni.
Podobni simptomi
Večkrat so hospitalizirani novorojenčki, pri katerih pride ob okužbi s covidom-19 do vročine. Gre za sistemski vnetni odgovor, praviloma pa ni dolgotrajnih hospitalizacij.
Najpogostejši bolezenski znaki pri okužbi z respiratornimi virusi in covidom-19 pri otrocih so vročina, kašelj, znaki okužbe zgornjih dihal. Na osnovi tega je nemogoče ločiti, za okužbo s katerim virusom gre. Otroci s covidom-19 so pogosteje navajali izgubo voha in okusa. Drugi najpogostejši znak so prebavne težave, tretji glavobol, četrti pa povišana telesna temperatura. Edino testiranje s PCR nam lahko potrdi, ali gre za okužbo s covidom-19.