Kasneje na pregled k specialistu in na operacijo
Kaj bo 1. septembra, ko zdravniki ne bodo dežurali več, kot določa zakon? Za nemoteno delo morajo poskrbeti direktorji zdravstvenih ustanov. Nekaterim se zdi akcija Fidesa prenagljena. Delo bo oteženo, ocenjujejo v obeh primorskih regijskih bolnišnicah in postojnski porodnišnici. Zagotavljali bodo oskrbo za nujne primere, nenujni bodo dlje čakali, zmanjšal se bo obseg dela.
PRIMORSKA> Direktorji zdravstvenih ustanov imajo bore malo časa za pripravo načrta dela od 1. septembra dalje. Tudi na Primorskem si belijo glavo, kako zagotoviti delovanje specialističnih ambulant, zlasti v obeh regijskih bolnišnicah. Prioriteta je in ostaja obravnava nujnih primerov, nenujni načrtovani posegi bodo odloženi, čakalne vrste pa daljše.
V Šempetru so zaskrbljeni
Na nove razmere se intenzivno pripravljajo v šempetrski bolnišnici. “S predstojniki služb in zdravniki sva s strokovnim direktorjem na številnih sestankih iskala konsenz glede organizacije dela, da bi čim manj boleče posegli v pravice pacientov. Naša prva skrb je zagotoviti maksimalno strokovno zdravstveno oskrbo,” pojasnjuje direktor Silvan Saksida. Dodaja, da so razmere zaskrbljujoče: “Verjetno ne bomo uspeli opraviti od 40 do 50 odstotkov programa. Dežurstva pa bomo organizirali na vseh oddelkih, tu ne bo odstopanj.”
Tudi v urgentni zdravstveni oskrbi ne bo motenj, zagotavlja: “Organizirali bomo konzilij, ki bo odločal, kateri posegi so urgentni. Prioriteta so onkološki bolniki, otroci, nosečnice.”
Pomagali bodo upokojeni zdravniki
Saksida pravi, da so zdravniki zavrnili podpis podjemnih pogodb (za dodatno delo). Pri dežurstvih bo pomagalo nekaj upokojenih zdravnikov, brez uspeha pa so za pomoč prosili koncesionarje. “Če se bo zavleklo, bodo posledice še hujše. Pacientov ne bomo mogli v nedogled prenaročati,” je prepričan.
“Najbolj bodo trpeli manjši oddelki, kjer bomo zagotavljali le dežurstva,” ocenjuje pomočnik direktorja za strokovne zadeve, Igor Pavlin. Na dopust bodo prisiljeni pošiljati tudi medicinske sestre in tehnike.
Bolnike s čakalnih list bodo v kratkem obvestili, da jih bodo prenaročili. Koliko bo teh pacientov in za koliko se bodo podaljšale čakalne vrste, še ne vedo. Na naše vprašanje, ali bi si lahko pomagali z zdravniki iz sosednje Gorice, pa Saksida pojasnjuje, da “za to ni realne možnosti, saj nimajolicence za delo pri nas”.
Manj dela, več čakanja
Po besedah v.d. strokovne direktorice izolske bolnišnice (SBI) mag. Edvine Gregorič bi za nemoteno izpeljavo programa dela potrebovali več zdravnikov v vseh dejavnostih, ki terjajo tudi dežuranje. SBI nima veliko dežurnih mest; njihovo zmanjšanje bi bilo možno le, če bi območje že imelo urgentni center in bi se iz njega v dežurstva vključevali zdravniki iz osnovnega zdravstva v sklopu nujne medicinske pomoči. “Obseg dela se bo tako poslej zmanjšal na vseh oddelkih,” našteva.
MITJA MARUSSIG
JASNA ARKO
Ve o tem lahko preberete v petkovi tiskani izdaji Primorskih novic.
