Kaže, da bodo hidrološki ekstremi še pogostejši in silovitejši

LJUBLJANA > Ob vodni ujmi, ki je v sredo prizadela zahodno in osrednjo Slovenijo, so se mnogi spomnili na podobne poplave, ki so območje prizadele pred štirimi leti in so jih takrat označili za stoletne vode.

Na vprašanje, kako to, da se tako obilne padavine znova pojavljajo le štiri leta kasneje, Janez Polajnar odgovarja, da izraz stoletne vode ne pomeni, da se takšen pojav ne bo ponovil sto let, pač pa, da je verjetnost njegove ponovitve v roku enega leta le enoodstotna.

Po letu 2007 je vzorec še značilnejši

Drži pa, da so takšni ekstremni hidrološki pojavi v zadnjem času vse pogostejši, dodaja. Ta trend opažajo že od 80. let minulega stoletja, po letu 2007 pa je vzorec še značilnejši - izjemno visoki pretoki vodotokov so vse pogostejši, obenem pa vse pogostejše ekstreme opažajo tudi pri sušah.

“Glede na splošne vplive podnebnih sprememb na vodni krog vse kaže, da bodo v prihodnjih letih taki dogodki pogostejši in tudi bolj siloviti,” pravi Polajnar. Opozarja, da v zadnjem obdobju “skoraj ne mine leto, da ne bi bilo rekorda” bodisi pri visokih vodah bodisi pri sušah.

Prilagoditi se moramo poplavam

Najučinkovitejša metoda za spopadanje s temi pojavi je po njegovih besedah prilagoditev podnebnim razmeram na več področjih. “Tudi poplavam se lahko prilagodimo, ne moremo pa se jim izogniti,” pravi. Sprejeti je treba protipoplavne in tehnične ukrepe, kot so urejanje gozdov in gradnja suhih zadrževalnikov, predvsem pa je poudaril renaturalizacijo mokrišč, ki so naravni blažilec hidroloških ekstremov - tako suš kot poplav.

“Resnično nas lahko reši le to, da vodi pustimo prostor, da se razlije. Da tam, kjer se razliva, ne gradimo, sploh ne pomembne infrastrukture,” opozarja Polajnar. Tako bomo preprečili nastanek večje škode v primeru poplav.

Na vprašanje, ali so bili po poplavah v letu 2010 sprejeti ustrezni ukrepi, na primer za območje Gradaščice, je Polajnar povedal, da je bil sprejet državni prostorski načrt, ki je podlaga za začetek strukturnih ukrepov v porečju Gradaščice. Načrt predvideva povečanje prepustnosti Malega Grabna, ureditev zalednega dela Gradaščice in izgradnjo najmanj enega suhega zadrževalnika v porečju Gradaščice.

Polajnar je poudaril, da se je Agencija za okolje zlasti po letošnji ledeni ujmi zelo angažirala in poskrbela za očiščenje velikega dela strug, tudi v porečju Gradaščice, kjer so bili vodotoki dodatno očiščeni. Na Arsu po njegovih besedah že vrsto let opozarjajo na pogost pojav izjemno obilnih padavin prav na tem območju.

STA