Kdo bo sploh hotel delati v domovih za starejše? Niti dijaki in študenti ne.
Ne le v bolnišnicah, s pomanjkanjem osebja so se, in to že pred epidemijo covida-19, spopadali tudi v domovih starejših občanov. To je tako veliko, da ga oskrbovanci ponekod že občutijo. A vodstva domov so nemočna, dokler vlada ne stori česa konkretnega. Višje plače v zdravstvu in socialnem varstvu so prvi korak.
Kljub objavljenim razpisom o prostih delovnih mestih domovi starejših občanov (DSO) ne morejo zaposlovati, ker ni prijavljenih kandidatov.
Po mnenju strokovnjakov bi za nego in večjo kakovost življenja stanovalcev DSO potrebovali kar tri tisoč dodatnih zaposlenih. Tudi Varuh človekovih pravic RS je že v svojem poročilu za leto 2020 opozoril na skrb vzbujajoče razmere zaradi pomanjkanja kadra v DSO.
Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije
“Pomanjkanje kadra je že tako resno, da ne bo več mogoče zagotavljati dovolj varne in kakovostne zdravstvene nege."
Raje gredo za prodajalca
Da zanimanja za zaposlitve v domovih skoraj ni, so krive mizerne plače, izjemno težko in naporno delo, tudi nočno, razporejeno na vse dni v letu. Vse to so tudi glavni razlogi, da negovalno osebje daje odpovedi in odhaja na ugodnejša, manj naporna in bolje plačana delovna mesta, pogosto v proizvodnjo ali trgovino. “V zdravstvenih in socialnovarstvenih zavodih ves čas razpisujejo prosta delovna mesta za področji zdravstvene nege in oskrbe, iščejo celo študente in dijake, torej je pomanjkanje kadra res kritično. Odziva na razpise je malo, včasih ga sploh ni,” svojo skrb izpostavlja združenje Srebrna nit, ki se zavzema za boljši položaj slovenskih seniorjev.
Socialni oskrbovalci na domu neenakopravni
A rešitev obstaja, poudarjajo. Kar zadeva kadrovsko stisko na področju zdravstvene nege in oskrbe v domovih starejših, pa so pozvali k ureditvi kadrovskih normativov in standardov. Pristojne so tudi pozivali, naj takoj uredijo plačni sistem, ki naj velja tudi za vse druge, nezdravstvene delavce, zaposlene v DSO (vratarji, čistilci, kuharji, delavci v pralnici).
Anketa: odziv na razpise le 50-odstoten ali nižji
V domovih starejših najbolj primanjkuje srednjih in diplomiranih medicinskih sester, bolničarjev negovalcev in fizioterapevtov. Zato Skupnost socialnih zavodov Slovenije poziva odločevalce, naj takoj sprejmejo sistemske ukrepe, ki bi te zaposlitve spet naredili privlačnejše. Med slednjimi je osnova sveženj novih standardov in normativov, ki bo ta delovna mesta boljše ovrednotil.
Glede odziva na razpise pa anketa med 54 zavodi razkriva, da je bil lani odziv na vsa razpisana delovna mesta le 50-odstoten ali še nižji. Med najslabšimi je bil odziv tudi v goriški in primorsko-notranjski regiji.
Največji beg drugam so lani zabeležili pri srednjih in diplomiranih medicinskih sestrah ter socialnih oskrbovalkah. Če se razmere ne bodo izboljšale, bodo prisiljeni zapirati bivalne enote in oddelke. Podobno kot v zdravstvu se bo namreč tod v prihodnjih letih upokojilo vsaj devet odstotkov tega kadra.
Opozorili so tudi na sorodno, prav tako zelo perečo problematiko - nesprejemljivo nizke plače socialnih oskrbovalcev, ki izvajajo socialno oskrbo na domu. “Ti so zaposleni pri različnih izvajalcih: na centrih za socialno delo, pri koncesionarjih in v domovih starejših. Njih sistem postavlja v plačno neenakopraven položaj – kljub enaki naravi dela in enakim obremenitvam,” so besede združenja.
Kaj pomeni primanjkljaj osebja
Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, je ob tem stanju resno zaskrbljena, saj ugotavlja, da je pomanjkanje kadra že tolikšno, da ne bo več mogoče zagotavljati dovolj varne in kakovostne zdravstvene nege. Pravi, da naša država zaradi staranja populacije preprosto ne bo zmogla ohraniti samooskrbe pri zagotavljanju kadra, zato bo morala negovalno osebje najverjetneje uvažati iz tujine.
Oskrba na minimumu
Pomanjkanje osebja so stanovalci domov že občutili na lastni koži, še posebno med epidemijo. Po besedah Biserke Marolt Meden, predsednice združenja Srebrna nit, se je namreč domska oskrba v času epidemije marsikje skrčila le na zagotavljanje hrane, torej na minimum, najnujnejše. “Med epidemijo me je poklicala gospa iz enega od slovenskih domov za starejše občane in povedala, da jih sploh ne umivajo. Saj, kako pa naj jih, če ne zmorejo vsega postoriti?! Razmere so tako težke, da zaposleni pač ne morejo za vse poskrbeti tako, kot bi bilo treba,” je pred časom povedala za naš časnik.
Na dolgotrajnih bolniških zaradi preutrujenosti
Alenka Curk, direktorica Doma upokojencev Postojna, pojasnjuje, da je kadrovska situacija tudi pri njih pereča. “Soočamo se z dolgotrajno odsotnostjo zaposlenih zaradi bolniške -zaradi preutrujenosti ali drugih stanj -, s posameznimi izolacijami zaposlenih zaradi covida-19 in z odhodi v karanteno.” Zaradi odsotnosti stalnega kadra si pomagajo s študentskim delom, v veliko pomoč pa so jim tudi dijaki zdravstvenega programa Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna, ki pri njih opravljajo obvezno prakso. Doslej večjega odhajanja zaposlenih drugam še niso imeli, imajo pa velike težave z nadomeščanjem kadra, ki je na dolgotrajnih bolniških. “Imeli smo veliko število razpisov, na katere se, predvsem za delovno mesto bolničarja in srednje medicinske sestre, ni nihče prijavil.”
Stanovalci pomanjkanja kadra, kot zagotavlja direktorica, še ne čutijo, saj si vsi zaposleni zaenkrat še prizadevajo opraviti vse storitve. Je pa res, da motivacija zaposlenih pada zaradi preutrujenosti, premalo možnosti koriščenja viška ur in prostih dni ter seveda tudi zaradi zelo slabih plač. Vsaj te se bodo po zadnjem dogovoru med vlado in sindikati nekoliko dvignile, vendar pa bo treba v ta namen zagotoviti finančnega sredstva.
Neva Tomažič, direktorica Obalnega doma upokojencev Koper, ob tem meni, da je zviševanju plačnih razredov le eden v nizu potrebnih ukrepov na sistemski ravni.
Stanje v njihovem domu je najbolj zaskrbljujoče pri zaposlitvah zdravstvenih delavcev za nego III in IV. Izzive tudi sami rešujejo tako, da v delovni proces vključujejo študente, poslužujejo pa se tudi ukrepa sofinanciranja izobraževanja že zaposlenim za zdravstvene poklice z omogočanjem opravljanja pripravništva. V zadnjem letu so bile dobrodošle tudi zaposlitve kadra na podlagi 36. člena zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 ter preko javnih del, ki so stanje začasno omilile. “Vsekakor se zelo trudimo, da pomanjkanja kadra ne bi občutili stanovalci,” poudarja Tomažičeva.
Delavci, ki se odločijo za odhod, kot najpogostejše razloge navajajo težke pogoje dela (na primer nočne izmene, delo ob vikendih, praznikih), v zadnjem času pa tudi preobremenjenost in izgorelost ter tudi nizko plačilo.
Kot opažajo, na razpise prostih delovnih mest tudi pri njih prispe zelo malo ali celo nič prijav. vrž
