Kdo so, kakšna so njihova prepričanja, kako bodo vodili resorje?

Mihael Zupančič, minister za pravosodje (Demokrati)

Diplomat, ki bo postal pravosodni minister. Diplomiral in magistriral je na pravni fakulteti v Parizu. Leta 2010 je na ministrstvu za zunanje zadeve postal vodja sektorja za mednarodno pravo, pet let kasneje pa je začel mandat veleposlanika v Romuniji. V času tretje Janševe vlade je bil vodja kabineta zunanjega ministra Anžeta Logarja, s katerim si delita strankarsko usodo pri Demokratih. Tik pred prihodom Golobove vlade je postal veleposlanik na Danskem. Letos je neuspešno kandidiral za poslanca. Med kampanjo si je vzel dva meseca neplačanega dopusta, njegovo kandidaturo za poslanca pa so v diplomatskih krogih pospremili s kritikami. Pravosodni resor v Janševih vladah nikoli ni nevtralen tehnični položaj, ampak zaradi žaljivih opazk iz vrst SDS o krivosodju eno od glavnih polj ideološkega konflikta.

Mihael Zupančič

Foto: Večer

Ignacija Fridl Jarc, ministrica za kulturo (SDS)

Desna roka ministra za kulturo Vaska Simonitija med tretjo Janševo vlado, ki se tokrat prebija v politično ospredje. V progresivnih kulturnih krogih vlada strah pred vrnitvijo kulturno-ideološkega boja po starih vzorcih SDS. Zelo verjetno je, da bo filozofinja in komparativistka poskrbela za korekcijo razmerij moči v kulturi po štiriletnem mandatu, ko je resor vodila Levica. Bodoča ministrica je ostro nasprotovala politikam, ki jih je izvajala odhajajoča ministrica Asta Vrečko. Njena naslednica je leta 2018 postala glavna tajnica in urednica Slovenske matice, s katero je v nadaljevanju kariere ostala tesno povezana. Prav tako je prevajalka iz starogrščine, poznana je tudi kot literarna in gledališka kritičarka, prejela je Stritarjevo nagrado. Njena prednost je, da kulturo pozna od znotraj.

Ignacija Fridl Jarc

Foto: Sta

Tone Kajzer, minister za zunanje zadeve (SDS)

Karierni diplomat in specialist mednarodnih odnosov, ki je sodeloval v dveh Janševih vladah. Bil je državni sekretar v premierjevem kabinetu in državni sekretar na zunanjem ministrstvu. Nekoč je bil veleposlanik na Finskem, Danskem in v Estoniji, zadnja Janševa vlada pa ga je poslala na veleposlaništvo v Washington. V času njegovega službovanja v ZDA je izbruhnil škandal, ker je brez pooblastila fotografiral zaupno depešo in jo poslal Janši, ta pa jo je javno objavil. V diplomatskih krogih takšen prekršek velja za resno breme, zato ga je Golobova vlada odpoklicala z veleposlaniškega položaja. V novi vladi bo izvajal zunanjo politiko po meri SDS, ki je naklonjena ZDA in Izraelu. Kajzer je med Golobovo vlado kritiziral zunanjepolitični pogled Slovenije in odhajajoči oblasti očital ideološko držo.

Suzana Lep Šimenko

Foto: Sta

Suzana Lep Šimenko, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu (SDS)

Ekonomistka iz Maribora, ki se je po končanem študiju zaposlila na Ekonomsko-poslovni fakulteti in postala asistentka na področju politike organizacije, strateškega menedžmenta, planiranja in analiziranja. Edina v prihodnji Janševi vladi, ki bo vodila ministrstvo brez listnice. Od leta 2014 je poslanka državnega zbora ter dolgoletna in zvesta članica SDS. Pred tem je delovala v gospodarstvu – službovala je v podjetju MLM, kasneje pa se je preizkusila v NKBM in Zavarovalnici Maribor. Velja za izrazito strankarsko kandidatko z utrjeno disciplino. V času druge Janševe vlade je bila svetovalka v premierjevem kabinetu za gospodarstvo. Za stranke desno od sredine ima resor za Slovence in zamejce po svetu simbolni pomen, saj se navezuje na tradicionalne vrednote in poudarja narodno identiteto.

Franci Matoz

Foto: Borut ŽivuloviĆ

Franci Matoz, minister za notranje zadeve in javno upravo (SDS)

Najbolj kontroverzna Janševa izbira za ministra, ki utegne postati lojalen politični operativec. Je nekdanji policist in komandir postaje prometne policije v Kopru. Ko je diplomiral iz prava, je odšel iz policije in postal eden najbolj medijsko izpostavljenih odvetnikov, specializiran za gospodarsko, kazensko in korporacijsko pravo. Osebni odvetnik Janše. Med drugim ga je branil v najbolj razvpitem primeru Patria, prav tako pa je znan kot hišni odvetnik SDS. Nekoč je na listi Janševe stranke neuspešno kandidiral za poslanca. Tretja Janševa vlada ga je postavila za nadzornika v Slovenskih železnicah in Luki Koper, bil je tudi neizvršni direktor in predsednik upravnega odbora DUTB. Ker se Janša pri njegovem imenovanju ni izločil iz glasovanja, je KPK pri prvaku SDS ugotovila nasprotje interesov.

Mateja Ribič

Foto: Sta

Mateja Ribič, ministrica za demografijo, družino in socialne zadeve (NSi)

Edina ženska, ki kandidira za ministrico iz kvote NSi. Vrača se na ministrstvo, ki je doslej vsebovalo tudi resor dela, odslej pa bo njena glavna prioriteta demografija. Med tretjo Janševo vlado je bila državna sekretarka in desna roka Janeza Ciglerja Kralja. Soočila se bo z zahtevnimi vprašanji družbe – staranje prebivalstva in dolgotrajna oskrba. Diplomirala je na pravni fakulteti v Mariboru, nato pa četrt stoletja delovala na različnih področjih znotraj javnega sektorja. Izkušnje je med drugim pridobivala v zdravstvu, sodstvu, socialnem varstvu in lekarniški dejavnosti. Pred vstopom v politiko je sedem let vodila dom starejših občanov v Trebnjem. Kot državna sekretarka je v travmatičnem obdobju covida-19 sodelovala pri ukrepih za preprečevanje širjenja epidemije v socialnovarstvenih domovih.

Borut Rončević

Foto: Marko Vavpotič/bobo

Borut Rončević, minister za izobraževanje, znanost in mladino (SDS)

Eden bolj konservativnih kandidatov, ki namerava v skladu s koalicijsko pogodbo izganjati ideologijo iz šol. Sociolog in visokošolski učitelj na dveh zasebnih fakultetah je Janši pisan na kožo. Nekdanji minister za izobraževanje Žiga Turk ga je leta 2012 postavil za vodjo direktorata za visoko šolstvo in znanost. Oba sta se kasneje znašla pred sodiščem zaradi očitkov o zlorabi položaja, nato pa je tožilstvo umaknilo obtožni predlog. Med tretjo Janševo vlado je bil član nadzornega sveta RTVS, prav tako je deloval pod okriljem ministrstva za kulturo kot predsednik strokovne komisije za programske vsebine medijev. V javnosti izraža stališča, ki so blizu SDS. Velja za nasprotnika “woke” ideologije in progresivnega diskurza. Po njegovem mnjenju progresivci vršijo diskriminacijo proti moškim in belcem.

Jernej Vrtovec

Foto: Bor Slana/sta

Jernej Vrtovec, minister za infrastrukturo in energetiko (NSi)

V politiki je prehodil pot od spodaj navzgor. Zaprisežen član NSi in zanesljiv član prihodnje vlade. Lani je na čelu stranke zamenjal Mateja Tonina in krščanske demokrate močno približal SDS. Velja za robustnega politika, ki se po štirih letih vrača na ministrstvo za infrastrukturo in energetiko. Po izobrazbi je teolog, a redko hodi k maši. Potomec partizanov. Nekoč je bil talentiran nogometaš. Govori se, da zna v parlamentu najbolje z žogo. Leta 2014 je bil prvič izvoljen za poslanca. Karierni politik in izrazit kritik Golobove vlade, ki je imel veliko željo po vrnitvi na ministrski položaj. Velja za podpornika tržnega gospodarstva in podjetništva. Neuradno je slišati ocene, da njegov čas v politiki šele prihaja po upokojitvi Janše. Zaradi afere Knovs mu nad glavo visi obtožni predlog. •