Kje namerava vlada klestiti?
Objavljamo nabor pogajalskih izhodišč, ki jih je predlagala vlada sindikatom. Ti so že sporočili, da na takšne ukrepe ne bodo pristali v nobenem primeru.
LJUBLJANA > Vlada si je za cilj v prihodnjem letu zastavila prihraniti 606,8 milijona evrov, ki bodo po žepu najbolj udarili javne uslužbence. Spodaj objavljamo ukrepe, ki smo jih povzeli po zurnal24.si.
Javna uprava (pričakovan finančni učinek: 352,7 milijona evrov):
> ni napredovanj v višji plačni razred;
> neuskladitev osnovnih plač z rastjo cen življenjskih potrebščin;
> nenapredovanje v višji naziv;
> neizplačevanje redne delovne uspešnosti;
> zamrznitev premij kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja;
> znižana vrednost regresa;
> znižanje števila zaposlenih za en odstotek.
Ukrepi, ki jih je vlada v sredo napovedala za rebalans državnega proračuna za leto 2015, Slovenije ne bodo peljali iz krize in bodo pomenili nova bremena gospodarstvu, ocenjujejo v GZS. Več investicij ne bo prineslo zagona, če bo vlada hkrati obremenjevala gospodarstvo in ne bo izvedla strukturnih reform, opozarjajo. "Ne moremo verjeti svojim očem. Kljub večletnemu razvojnemu in zaposlitvenemu krču tudi nova vlada napoveduje nova bremena gospodarstvu. In to le slab teden po tem, ko smo na vrhu slovenskega gospodarstva slišali povsem drugačne obljube," je v sporočilu zapisal predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič. Bruto domači proizvod je še vedno za 7,5 odstotka nižji kot pred krizo, delo v gospodarstvu je v tem času izgubilo 72.000 delavcev in v javnem sektorju je letos v primerjavi z letom 2008, po metodologiji, ki vključuje tudi vse pravne osebe, ki manj kot polovico svojih proizvodnih stroškov pokrivajo s tržnimi prodajami, 12.200 zaposlenih več, navajajo v zbornici.
Višja davka na finančne in zavarovalne storitve bo na koncu v precejšnji meri plačalo gospodarstvo, saj se bosta neposredno prelila v višje stroške bančnih in zavarovalniških storitev, pravijo. Uvedba trošarin na sladkor in nekatere druge dodatke v pijačah bo po mnenju GZS dodatno zaostrilo razmere v še ne konsolidirani in prestrukturirani industriji pijač, ki je poleg tega še vedno v veliki meri v državni lasti. Zbrane trošarine ne bodo namenjene promociji zdravja, torej je učinek zelo vprašljiv, menijo. Glede ohranitve četrtega dohodninskega razreda pravijo, da to pomeni ohranitev stroškovne nekonkurenčnosti visoko izobraženega kadra, ki je ključen za ustvarjanje dodane vrednosti. "Povsem razumljivo, da ga takšne poteze stimulirajo k odhodu v tujino.
Dodatni ukrepi (zagotovili bi znižanje mase za stroške dela za tri odstotke):
> ukinitev ali znižanje dodatkov za stalnost, za akademske nazive, za delovno dobo, za delo v nedeljo in na dela proste dni;
> dodatno znižanje števila zaposlenih.
Ostalo:
> centraliziranje javnih naročil, državne informatike in vzpostavitev IT oblaka, centralizacija upravljanja državnega premoženja;
> uporaba modula e-vročanja po Zakonu o splošnem upravnem postopku in permanentna izdaja odločb o socialnih pravicah;
> ukinitev sofinanciranja investicijskih projektov občin v višini dveh odstotkov primerne porabe občin.
Vzgoja in izobraževanje (pričakovan učinek: 10 milijonov evrov):
> glasbene šole bodo delno sofinancirali starši;
> drugačni normativi za svetovalne, administrativno-tehnične delavce in knjižničarje;
> izenačitev odpravnine za učitelje z drugimi javnimi uslužbenci;
> presoja upravičenosti članstva v posameznih programih in mednarodnih organizacijah;
> zmanjšanje podpornih storitev;
> zmanjšanje sofinanciranja šolskih tekmovanj, mladinske periodike in strokovne literature, športnih programov, sofinanciranja društev;
> znižanje obsega dejavnosti zaradi manjših generacij na področju srednjega šolstva.
Področje ministrstva za finance (pričakovan učinek 67,6 milijona evrov):
> znižanje povprečnine za občine;
> ukinitev predplačil iz evropskih sredstev.
Področje notranjega ministrstva:
> sprememba statusa zaposlenih v policiji;
> znižanje stopnje varovanja policije in sprememba financiranja varovanja;
> konec projekta Akcija varovanja in premoženja ljudi.
Področje obrambe (pričakovan učinek: 3 milijone evrov):
> racionalizacija pri materialni oskrbi vojske.
Področje ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (pričakovan učinek 63,3 milijona evrov):
> uvedba polnega plačila prispevkov za študentsko delo po načelu vsako delo šteje;
> omejitev plačila prispevkov neinvalidom v invalidskih podjetjih.
Področje gospodarstva (pričakovan učinek: 27 milijonov evrov):
> nadomestitev nepovratnih sredstev v povratna sredstva.
Področje zunanjega ministrstva (pričakovan učinek: 10,3 milijona evrov):
> prodaja nepremičnin in racionalizacija.
Področje kulture (pričakovan učinek: 1,67 milijona evrov):
> ukinitev financiranja in sofinanciranja državnih proslav;
> znižanje sredstev za investicije v kulturi.
NR, STA