Kje so meje in kdo jih postavlja

LJUBLJANA > Predsednik države Borut Pahor se zaveda, da je lažje vprašanje pravne definicije sovražnega govora v kazenskem zakoniku, težje vprašanje pa “sivo oziroma mavrično polje kulture dialoga, kjer niso jasne meje, kje, kako in zakaj se pravica do drugačnega mnenja sprevrže v sovražni govor oziroma v oceno, da gre za sovražni govor”.

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je poudarila, da moramo biti pri opredelitvi sovražnega govora previdni, saj ločnica na prvi pogled ni jasno razvidna. Je pa treba po njenih besedah prepoznati resno zlorabo svobode govora, ki ji mora slediti reakcija pristojnih.

Da morajo vidni predstavniki politike jasno zavreči sovražni govor, meni tudi državna sekretarka na pravosodnem ministrstvu Dominika Švarc Pipan. Zavzema se za preventivne ukrepe, a tudi država ima pri pregonu sovražnega govora pomembno vlogo, ki bi morala biti učinkovita in dosledna. Zakonska ureditev je, kot pravi, ustrezna, težavo pa vidi predvsem v izvajanju, saj se v tožilsko-sodni praksi skoraj ne uporablja. Da je kazenski pregon sovražnega govora v Sloveniji povsem zastal, je opozorila tudi vodja pravne službe pri zagovorniku načela enakosti Neža Kogovšek Šalamon.

Previdno v omejevanje

Nekateri udeleženci posveta so bili do sankcioniranja sovražnega govora bolj zadržani. Po mnenju vrhovnega sodnika Jana Zobca bi moralo biti vsakršno omejevanje svobode govora skrajno previdno, “še posebej v družbah, ki niso pluralne”. Sovražni govor lahko po njegovih besedah rodi nasilje, a le v družbah, kjer ni svobode govora. Podobno meni član strokovne skupine za lažne novice in spletne dezinformcije pri Evropski komisiji Žiga Turk.

Po mnenju nekdanjega ustavnega sodnika Petra Jambreka pa se moramo sprijazniti, da imamo na obeh polih družbe ekstremiste in da jih moramo v nekem smislu tolerirati znotraj pluralizma mnenj in svobode govora. Po besedah profesorja na fakulteti za državne in evropske študije Mateja Avblja sovražni govor v sociološkem smislu ne obstaja, pač pa gre za pravni pojem, v ostalih primerih pa le za prekoračitev meja svobode govora.

Na posvetu je bilo slišati tudi pozive, naj se politika jasneje opredeli do pojavov sovražnega govora. Odvetnik Rok Čeferin je opozoril, da bodo, če bo sovražni govor eskaliral v nasilje, “za to krivi tako tisti, ki so spodbujali k nasilju, kot tisti, ki niso ničesar storili, da se to ne bi zgodilo, in so molčali, ko bi se morali oglasiti”.

Nekateri udeleženci so opozorili na vlogo medijev. Predsednica Društva novinarjev Slovenije Petra Lesjak Tušek je poudarila, da je v Sloveniji še vedno veliko dobrih, odgovornih in profesionalnih novinarjev in medijev, so pa tudi mediji, ki so v lasti ali blizu političnim strankam ter so s širjenjem sovraštva, rasizma in homofobije poteptali novinarske standarde.

Predsednik Združenja novinarjev in publicistov Matevž Tomšič pa po drugi strani opozarja, da se morata država in politika v zadeve, povezane s svobodo izražanja, vmešavati čim manj.