Klekljanje čipk in suhozidna gradnja pozitivno ocenjena v postopku nominacije za vpis na Unescov seznam

LJUBLJANA > Kot so sporočili z ministrstva za kulturo, je evalvacijsko telo v poročilu, objavljenem v sredo, oba slovenska projekta, nominacijo Klekljanje čipk v Sloveniji in večnacionalno nominacijo osmih držav Suhozidna gradnja, priporočilo za vpis na reprezentativni seznam. Tako je po navedbah ministrstva na zasedanju, ki bo konec novembra v Port Louisu na Mavriciju, utemeljeno mogoče pričakovati njun vpis.

Na ministrstvu so "ponosni na opravljeno delo, ki je potekalo v tesnem sodelovanju z nosilci, skupnostmi in kolegi eksperti ter v primeru suhozidne gradnje tudi z mednarodnimi partnerji". Pred novima slovenskima vpisoma na omenjeni seznam, ki demonstrira raznolikost nesnovne kulturne dediščine na globalni ravni in pomaga osveščati o njenem pomenu, pa je treba počakati še na formalno odločitev medvladnega odbora. Odbor sestavlja 24 držav pogodbenic konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine in praviloma sledi priporočilom evalvacijskega telesa.

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) je konvencijo sprejela leta 2003, Slovenija jo je ratificirala leta 2008, ko je začel delovati tudi register nesnovne kulturne dediščine Slovenije. Vanj je bil kot prva enota nesnovne dediščine leta 2008 vpisan Škofjeloški pasijon, ki je leta 2016 postal tudi prva slovenska enota, vpisana na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Lani so na ta seznam iz Slovenije uvrstili obhode kurentov. Po konvenciji nesnovna kulturna dediščina pomeni "prakse, predstavitve, izraze, znanja, veščine in z njimi povezana orodja, predmete, izdelke in kulturne prostore, ki jih skupnosti, skupine in včasih tudi posamezniki prepoznavajo kot del svoje kulturne dediščine. Skupnosti in skupine nesnovno kulturno dediščino, preneseno iz roda v rod, nenehno poustvarjajo kot odziv na svoje okolje, naravo in zgodovino, in zagotavlja občutek za identiteto in neprekinjenost s prejšnjimi generacijami, s čimer spodbuja spoštovanje do kulturne raznolikosti in človeške ustvarjalnosti".

Novica je prišla ravno v času, ko na ministrstvu gostijo 12. regionalno srečanje strokovnjakov za nesnovno kulturno dediščino Jugovzhodne Evrope, na kateri se posvečajo vlogi muzejev pri varovanju nesnovne kulturne dediščine. Srečanja strokovnjakov, ki potekajo v znamenju konvencije, spodbujajo razumevanje in prepoznavanje nesnovne kulturne dediščine kot ene skupnih vrednot v regiji, ki jo odlikuje izjemna kulturna raznolikost.

Udeležence srečanja je nagovoril tudi minister Dejan Prešiček, ki je, kot piše v sporočilu za javnost, med drugim izpostavil, da aktivnosti na področju varovanja nesnovne dediščine dobijo pravi smisel prav s sodelovanjem. Te aktivnosti pa po njegovem mnenju ne bi obstajale brez skupnosti, skupin in posameznikov, ki dediščino nenehno prepoznavajo, poustvarjajo in prenašajo na naslednje rodove.

Izrazil je tudi ponos nad dosedanjimi slovenskimi vpisi na reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, ki so po njegovih besedah nastali v tesnem sodelovanju z nosilci in skupnostmi, ki so "tudi državnim institucijam dajali takt in jih opozarjali na živahnost tradicij, razširjenost ter pomen v vsakdanjem sodobnem življenju".